E-polnilnice na meji: srednje velika podjetja v boj proti birokraciji!

E-polnilnice na meji: srednje velika podjetja v boj proti birokraciji!

Stacionarna maloprodaja v Nemčiji se sooča s ključnim izzivom. Upravljavci bencinskih črpalk se vse bolj zanašajo na polnilne postaje za električna vozila, da bi se s sodobno mobilnostjo postavili v prihodnost. Vendar pa so visoki investicijski stroški in težko dostopna birokratska pokrajina pod pritiskom predvsem srednje velika podjetja. Glasno svet Marsikomu se naložba v polnilne postaje ne izplača. Carsten Müller, izvršni direktor Zveznega združenja neodvisnih bencinskih črpalk (BfT), opisuje naslednjo situacijo: Na hitre polnilne postaje pride le približno en električni avtomobil na dan. Te številke kažejo, kako zahtevna je trenutna situacija za upravljavce polnilnih postaj.

Leta 2024 so člani BfT, ki zastopajo skupno 2766 bencinskih črpalk v Nemčiji, e-polnilnicam prodali le 9000 kilovatnih ur. To ustreza približno 100 polnjenjem električne energije za večje električne avtomobile. Kljub dinamičnemu razvoju števila avtomobilov, ki se je z 41,7 milijona povzpelo na 49,1 milijona, so prodajne številke polnilnic še vedno streznitvene. Število bencinskih servisov ostaja stabilno pri okoli 14.000, vendar ostaja glavni vir prihodkov prodaja fosilnih goriv, ​​čeprav postaja vse manj pomembna.

Birokratske ovire za e-polnilnice

Glavni oviri za širitev električnih polnilnic so dolgi roki odobritev in pogosto manjkajoče omrežne povezave. Müller opisuje polnilne postaje kot »odpisne predmete« za številna srednje velika podjetja. Investicijski zneski, potrebni za postavitev visokozmogljive polnilne postaje (Hypercharger), lahko znašajo tudi do okoli 350.000 evrov, kar predstavlja precejšnjo obremenitev za mala podjetja. Bundestag poroča, da se išče predlog zakona za posodobitev zakonodaje o davku na elektriko in energijo, da bi zmanjšali birokracijo in razbremenili upravljavce polnilnih postaj. Osnutek daje uporabnikom električnih vozil možnost, da se pri dvosmernem polnjenju ne štejejo za dobavitelja in se tako izognejo davčnim obveznostim.

Vendar pa številni kritiki izražajo pomisleke. Zveza nemške industrije (BDI) se pritožuje, da olajšave koristijo predvsem upravi in ​​ne podjetjem. Pojavljajo se tudi pomisleki glede gospodarske obremenitve drugih področij, kot je davčna obremenitev bioenergije.

Rastoči stroški in alternativni viri dohodka

Drugo gospodarsko tveganje za bencinarje je predviden dvig minimalne plače na 15 evrov. To bi lahko dodatno povečalo stroške dela, ki že sedaj predstavljajo med 53 in 62 % stroškov poslovanja. Zaradi tega številni operaterji razmišljajo tudi o avtomatizaciji ponudbe ali uvedbi samopostrežnih možnosti. Ta razvoj bi lahko vplival na prihodnost številnih srednje velikih bencinskih servisov, katerih glavni vir dohodka sta poleg prodaje goriva trgovina in storitve, kot so avtopralnice.

V prodajalnah bencinskih servisov so s povprečnim prometom 1,25 milijona evrov na leto in dobičkom 235.148 evrov najbolj priljubljeni tobačni izdelki (66 %) in pijače (11 %), osrednjo vlogo pa še naprej igra prodaja fosilnih goriv. Toda kako dolgo bo še tako? Glede na spreminjajočo se mobilnost in vse večji pritisk na industrijo bi lahko bil razvoj e-mobilnosti ključen za prihodnost bencinskih črpalk v Nemčiji.