Ruska senčna flota: 900 ladij ogroža Baltsko morje!

Ruska senčna flota: 900 ladij ogroža Baltsko morje!

V kontekstu trenutnega geopolitičnega dogajanja je ruska »flota v senci« ponovno v središču mednarodne pozornosti. Ta skrivna flota, ki naj bi jo sestavljalo približno 900 starih, neregistriranih ladij, naj bi bila zasnovana za izogibanje zahodnemu naftnemu embargu, ki je bil uveden zaradi vojne v Ukrajini. To informacijo potrjuje francoski admiral Benoit de Guibert, ki poudarja, da v Rokavskem prelivu vsak dan spremljajo približno deset teh ladij. Iz ladijskega registra je razvidno, da veliko omenjenih plovil pogosto ni ustrezno zavarovanih, kar predstavlja velika varnostna tveganja, vključno z nevarnostjo okoljskih katastrof.

Problem "flote v senci" ni omejen samo na Rusijo, ampak vključuje tudi druge države, kot sta Iran in Severna Koreja. Ta flota ima koristi od liberalnosti mednarodnega pomorskega prava in pomanjkanja preglednosti v svetovnem pomorskem prometu, zaradi česar je spremljanje veliko težje. Čeprav obstajajo različne ocene o številu ladij - estonski obrambni minister pravi okoli 500, Greenpeace pravi okoli 200 - je potreba po ukrepih proti tej floti nesporna.

EU sankcije in novi ukrepi

V luči teh dogodkov namerava Evropska unija v okviru 18. kroga sankcij razširiti seznam ladij, ki jih Rusija uporablja za prevoz nafte, za 77 ladij. Nemčija in Švedska sta že sprejeli nove ukrepe za poostritev nadzora tankerjev z neustreznim zavarovanjem. Od 1. julija 2025 bodo posadke tankerjev vprašane o njihovem zavarovalnem kritju za škodo zaradi razlitja nafte. Nenormalnosti so opažene po vsej Evropi in lahko privedejo do morebitnih sankcij.

Zvezni minister za promet Patrick Schnieder poudarja nujnost pridobitve popolne slike, da bi lahko sprejeli učinkovite ukrepe. Ta pobuda je še posebej pomembna, saj več kot ducat ladij kljub prepovedi EU še naprej dostavlja rusko surovo nafto neposredno v evropska pristanišča. Raziskava, ki jo je izvedel Report Mainz, kaže, da se tveganje razlitja nafte v živahnih vodah Baltskega morja povečuje. Okoljski aktivisti, kot je aktivistka Greenpeacea Nina Noelle, uporabljajo sledilne naprave GPS za raziskovanje širjenja morebitnega naftnega madeža v Baltskem morju.

Gibanje ladij v Baltskem morju

Glede na poročila se je od začetka vojne v Ukrajini povečalo število tankerjev, ki prevažajo rusko surovo nafto skozi Baltsko morje. Greenpeace dokumentira, da je leta 2023 skozi Baltsko morje peljalo skoraj 1000 naftnih tankerjev, kar je največ. V primerjavi s prvimi sedmimi meseci leta 2021, ko je bilo zabeleženih le 290 tankerjev, je zaskrbljujoč porast aktivnosti. Del te flote očitno krši sankcije EU, ki od marca 2023 prepovedujejo pošiljanje ruske surove nafte z ladjami v EU.

Vzorčni prevozi, kot je tanker »Calida«, ki je izplul iz Ust-Luge 23. avgusta 2024 in prispel v Augusto v Italiji 11. septembra 2024, ponazarjajo izzive spremljanja te flote. Satelitski podatki kažejo, da se je veliko teh ladij natovorilo v ruskih pristaniščih in po prihodu v pristanišča EU zmanjšalo ugrez, da bi zavedle morebitne kontrole.

Evropska komisija poudarja, da je spremljanje sankcij odgovornost držav članic. Kljub temu trenutne razmere kažejo, da sta sodelovanje in usklajevanje med državami članicami EU, vključno z nemško zvezno vlado, nujno potrebna. Zvezna vlada namerava sankcionirati več naftnih tankerjev in je v tesnem stiku z G7 in partnerji iz EU.

Razmere v zvezi z rusko senčno floto ostajajo napete, mednarodne skupnosti pa se soočajo z izzivom sprejetja učinkovitih ukrepov za zmanjšanje tako gospodarskih kot okoljskih tveganj.

Dodatne informacije najdete v člankih iz Merkur in dnevne novice.