Možna eskalacija na Bližnjem vzhodu: napad Irana na Izrael
Izvedite več o analizi Caren Miosga o »naivni iranski strategiji« in nedavni eskalaciji na Bližnjem vzhodu. Izrael in Iran se soočata z nevarno situacijo.

Možna eskalacija na Bližnjem vzhodu: napad Irana na Izrael
Na Bližnjem vzhodu se obeta eskalacija, potem ko je Islamska revolucionarna garda prvič napadla tarče v Izraelu kot odgovor na izraelski zračni napad na iranski konzulat v Damasku. Čeprav je bila večina brezpilotnih letal in balističnih izstrelkov prestrežena, ostaja vprašanje izraelskega odziva. Caren Miosga je v kratkem spremenila svojo oddajo in se o situaciji pogovorila z generalnim sekretarjem FDP, nemško-iranskim novinarjem in strokovnjakom za Bližnji vzhod.
Napadi na Izrael veljajo za "lomljenje tabujev" in sodijo v iransko taktiko izčrpavanja, da bi se izognili večji eskalaciji. Čeprav je državna televizija ploskala napadom, so jih vojska in vladni uradniki poskušali zmanjšati. Iranski zunanji minister je pred tem posvaril, poveljnik oboroženih sil pa je dejal, da se bo zadeva končala, če se Izrael ne bo odzval.
Strokovnjaki potrjujejo, da Iran z napadi ni želel povzročiti dejanske škode, pač pa je želel pokazati odločen odgovor trdilinarjem Revolucionarne garde. Sporočilo zunanjemu svetu je nakazalo željo po večji vojni. Kljub dejanjem strokovnjaki pravijo, da izraelsko maščevanje ostaja nepotrebno.
Razprava je razkrila tudi neuspešno iransko strategijo Evrope in Nemčije, ki iranskega raketnega programa nista jemali dovolj resno in sta se preveč osredotočali na jedrski sporazum. Strategija zadnjih nekaj let je bila označena kot izjemno naivna. Strokovnjaki verjamejo, da bi lahko Iran hitro proizvedel cepljivi material za jedrsko orožje.
Pomen ZDA kot igralca v regiji se zmanjšuje, saj tako Izrael kot Iran ignorirata opozorila Bidnove administracije in pravita, da ne želita večjega konflikta. Ta trend nakazuje, da se obdobje ameriške hegemonije na Bližnjem vzhodu bliža koncu. Kljub mračnim obetom je politik FDP Djir-Sarai opozoril tudi na aktivno civilno družbo v Iranu, ki daje upanje za demokracijo in svobodo. Protesti prebivalcev, predvsem žensk, bi lahko dolgoročno postavili pod vprašaj nevzdržen sistem Islamske republike.