Pretresi na borzah revščijo svetovne milijonarje: Nemci še vedno ostajajo na tretjem mestu

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Frankfurt/Main – Študija svetovalnega podjetja Capgemini je pokazala, da so pretresi na delniških trgih leta 2022 številne bogataše po svetu osiromašili. Število ljudi z naložbenim premoženjem v vrednosti vsaj enega milijona ameriških dolarjev se je zmanjšalo za 3,3 odstotka na 21,7 milijona. Skupna vrednost teh sredstev je padla za 3,6 odstotka na 83 bilijonov dolarjev. V Nemčiji se je število dolarskih milijonarjev zmanjšalo za 20.900 ljudi na 1,61 milijona, skupno premoženje pa za 2,2 odstotka na 6,1 bilijona dolarjev. Nemčija kljub padcu še vedno ohranja tretje mesto na lestvici držav z največ dolarskimi milijonarji. …

Frankfurt/Main – Laut einer Studie des Beratungsunternehmens Capgemini haben die Turbulenzen an den Aktienmärkten im Jahr 2022 viele vermögende Menschen weltweit ärmer gemacht. Die Zahl der Menschen mit einem anlagefähigen Vermögen von mindestens einer Million US-Dollar ist demnach um 3,3 Prozent auf 21,7 Millionen gesunken. Der Gesamtwert dieser Vermögen verringerte sich um 3,6 Prozent auf 83 Billionen Dollar. In Deutschland nahm die Anzahl der Dollar-Millionäre um 20.900 Menschen auf 1,61 Millionen ab, und das Gesamtvermögen sank um 2,2 Prozent auf 6,1 Billionen Dollar. Trotz des Rückgangs behauptet Deutschland dennoch Platz drei in der Rangliste der Länder mit den meisten Dollar-Millionären. …
Frankfurt/Main – Študija svetovalnega podjetja Capgemini je pokazala, da so pretresi na delniških trgih leta 2022 številne bogataše po svetu osiromašili. Število ljudi z naložbenim premoženjem v vrednosti vsaj enega milijona ameriških dolarjev se je zmanjšalo za 3,3 odstotka na 21,7 milijona. Skupna vrednost teh sredstev je padla za 3,6 odstotka na 83 bilijonov dolarjev. V Nemčiji se je število dolarskih milijonarjev zmanjšalo za 20.900 ljudi na 1,61 milijona, skupno premoženje pa za 2,2 odstotka na 6,1 bilijona dolarjev. Nemčija kljub padcu še vedno ohranja tretje mesto na lestvici držav z največ dolarskimi milijonarji. …

Pretresi na borzah revščijo svetovne milijonarje: Nemci še vedno ostajajo na tretjem mestu

Frankfurt/Main – Študija svetovalnega podjetja Capgemini je pokazala, da so pretresi na delniških trgih leta 2022 številne bogataše po svetu osiromašili. Število ljudi z naložbenim premoženjem v vrednosti vsaj enega milijona ameriških dolarjev se je zmanjšalo za 3,3 odstotka na 21,7 milijona. Skupna vrednost teh sredstev je padla za 3,6 odstotka na 83 bilijonov dolarjev. V Nemčiji se je število dolarskih milijonarjev zmanjšalo za 20.900 ljudi na 1,61 milijona, skupno premoženje pa za 2,2 odstotka na 6,1 bilijona dolarjev. Nemčija kljub padcu še vedno ohranja tretje mesto na lestvici držav z največ dolarskimi milijonarji. Na vrhu ostajajo ZDA, sledita ji Japonska in Kitajska. Premoženje dolarskih milijonarjev v Evropi se je skupaj zmanjšalo za 3,2 odstotka na 18,2 bilijona dolarjev. Največji padec je zabeležila regija Severne Amerike, in sicer za minus 7,4 odstotka na 25,6 bilijona dolarjev. Vir: Po poročilu avtorja Merkur

Vpliv upada dolarskih milijonarjev po svetu in v Nemčiji je lahko daljnosežen. Ko imajo premožni ljudje na voljo manj denarja, lahko manj vlagajo, manj trošijo in potencialno manj prispevajo h gospodarskemu razvoju. To lahko vpliva na borzo, trg nepremičnin in celotno gospodarstvo.

Za delniški trg to pomeni, da je na voljo manj kapitala za naložbe. Posledica tega je lahko zmanjšano povpraševanje po delnicah in potencialno padec tečajev delnic.

Za nepremičninski trg bi upad dolarskih milijonarjev lahko pomenil, da manj ljudi lahko kupuje nepremičnino ali vlaga v nepremičninski trg. To bi lahko povzročilo padec cen nepremičnin.

Na splošno bi upad dolarskih milijonarjev lahko vplival tudi na celotno gospodarsko aktivnost. Ko imajo premožni ljudje manj denarja, lahko zmanjšajo svojo porabo in s tem svoj prispevek h gospodarstvu. To lahko povzroči nižjo gospodarsko rast.

Vendar je pomembno vedeti, da upad dolarskih milijonarjev ne vodi nujno v gospodarsko krizo. Vpliv se lahko razlikuje glede na obseg in trajanje upada. Finančni sektor pa bi moral pozorno spremljati dogajanje in oceniti morebitna tveganja.

Vir: Po poročilu avtorja Merkur

Izvorni članek preberite na www.merkur.de

K članku