6-urni dan ali 8-urna past? Boj za zdrav delovni čas!

V Nemčiji se ponovno razpravlja o delovnem času, predvsem glede učinkov morebitnega 6-urnega delovnika. kako OM na spletu Po poročanju se formula „delovni čas, deljen z življenjsko dobo“ za izračun deleža dela v življenju šteje za problematično. Nejasno je, kaj se šteje za delovni čas, saj je treba poleg poklicnega delovnega časa upoštevati tudi gospodinjska dela, prevoze na delo, prostovoljno delo, varstvo otrok in skrb za sorodnike.

Nemci so leta 2022 skupaj opravili 61,3 milijarde ur, kar strokovnjaki ocenjujejo kot premalo. Nekateri gospodarstveniki in politiki pozivajo k daljšemu delovnemu času, da bi povečali produktivnost, in predlagajo, da bi nadure postale bolj privlačne in sprostile 8-urni delovnik. Vendar pa študije kažejo, da se lahko ljudje koncentrirajo največ 6 ur na dan. Neprekinjen 8-urni delovnik je lahko zdrav le, če je dovolj odmorov in raznolikih dejavnosti. Preveč dela pogosto vodi v duševne bolezni; Glede na zdravstveno poročilo DAK iz leta 2022 so ti predstavljali 16 % vseh bolniških dni, kar je najvišji delež od začetka raziskav.

V središču pozornosti 6-urni dan

Razpravo o 6-urnem delovniku obravnava tudi v uni.de v spremstvu. V Nemčiji je 8-urni delovnik še vedno standard, vendar študije kažejo, da dolgi delovni čas zmanjšuje produktivnost in je povezan z zdravstvenimi težavami. Levica v Nemčiji se zavzema za uvedbo 6-urnega delavnika, medtem ko na Švedskem številna podjetja že preizkušajo ta model. Zlasti tovarna Toyota v Göteborgu je 13 let uspešno izvajala 6-urni delavnik brez padca produktivnosti.

V švedskih podjetjih zaposleni poročajo o višji stopnji motivacije in večjem užitku pri delu. Študije industrijske psihologije podpirajo tezo, da lahko ljudje produktivno delajo le 4 do 5 ur. Kljub temu uvedba 6-urnega delavnika ni dobičkonosna v vseh panogah, saj so nekatera podjetja, kot je Univerzitetna bolnišnica Sahlgrenska, morala dodatno zaposliti, da so uresničila skrajšanje delovnega časa. Kritiki pa trdijo, da visoki stroški okoli 1 milijona evrov na leto govorijo proti uvedbi 6-urnega delovnika.

Daniel Bernmar iz Švedske levice izpostavlja nujnost izboljšanja delovnih pogojev za delavce. Duševne bolezni veljajo za drugi najpogostejši vzrok nezmožnosti za delo v Nemčiji, medtem ko statistike dokumentirajo visoko stopnjo bolezni zaradi psiholoških težav. Moški so na bolniški v povprečju 180 dni na leto, ženske pa 300 dni na leto. V Nemčiji si prizadevata za skrajšanje delovnega časa predvsem Levica in mreža Attac, medtem ko sindikati te predloge zavračajo zaradi svoje kolektivnopogajalske avtonomije. Na Švedskem pa se poskusi s 6-urnim delovnikom zaradi naraščajočih stroškov končujejo.