Ali Nemčiji grozi deindustrializacija? Strokovnjaki sprožijo alarm!

V kontekstu trenutnih gospodarskih razmer v Nemčiji in Evropi Klaus Dörre, profesor sociologije dela, industrije in ekonomije na Univerzi v Jeni, izraža zaskrbljenost zaradi bližajoče se gospodarske krize. Po mnenju Dörreja je nevarnost množične deindustrializacije v EU realna, saj je industrijska proizvodnja strmoglavila. Trenutne krize ne opisuje le kot specifično nemški izziv, ampak kot širši evropski pojav. Dörre vzroke deloma vidi v zrežirani krizi, predvsem znotraj avtomobilske industrije, in opozarja na zaustavitev proizvodnje v Fordu v Saarlouisu, ki jo vidi kot rezultat strateških premislekov podjetja in ne nepremostljivih dejstev.

Dörre kritizira tudi obstoječi model socialnega partnerstva v Nemčiji in govori o prelomnici v delovnih razmerjih. Opozarja na morebitno novo obdobje, katerega razvoj bi se v Nemčiji lahko razlikoval od drugih držav. Dörre v svojih izjavah nagovarja neposredno semaforsko vlado, ki po njegovem mnenju ne zagotavlja zadostne varnosti načrtovanja in vlaganj v ekonomsko in industrijsko politiko. Da bi preprečil ta razvoj, Dörre poziva k dolgoročni industrijski politiki z letno zahtevo po naložbah v višini najmanj 600 milijard evrov.

Poslovna združenja in sindikati svarijo pred deindustrializacijo

Vzporedno z Dörrejevimi ocenami tudi poslovna združenja in sindikati izražajo zaskrbljenost zaradi polzeče deindustrializacije v Nemčiji. Predsednik industrije Siegfried Russwurm opozarja na izgubo konkurenčnosti, predsednik DIHK Peter Adrian pa na selitev proizvodnje v tujino. Šef DGB Yasmin Fahimi poziva k konkurenčnim cenam industrijske električne energije v dialogu z zvezno vlado. V tem kontekstu šef IG BCE Michael Vassiliadis poudarja potrebo po na novo razviti industrijski politiki za Nemčijo in Evropo.

Zvezni minister za gospodarstvo Robert Habeck je napovedal, da bo naredil bolj aktivne korake v smeri industrijske politike, da bi povečal varnost lokacije in spodbujal podnebno nevtralno gospodarstvo. Na to gledamo v ozadju ameriškega protiinflacijskega zakona, ki spodbuja naložbe v zaščito podnebja in bi lahko v tem procesu prikrajšal evropska podjetja. Adrian problem ponazori s primerjavo cen elektrike in plina med ZDA in Nemčijo, da bi prikazal postopno selitev industrijske proizvodnje.

Poleg tega predsednik DIW Marcel Fratzscher pravi, da čeprav so opozorila o deindustrializaciji morda pretirana, obstajajo tveganja za energetsko intenzivna podjetja. Adrian poziva tudi k zmanjšanju birokratskih ovir in hitrejšim postopkom načrtovanja v Nemčiji. Russwurm kritizira počasen postopek odobritve in visoke davke na podjetja, ki dodatno obremenjujejo podjetja. Trenutne razmere pomenijo, da nemška podjetja vedno bolj razvijajo nove izdelke v tujini, kar se razlaga kot posledica strogih zahtev v Nemčiji.

Če povzamemo, številni strokovnjaki se strinjajo, da je oblikovanje evropskega podatkovnega akta za spodbujanje podatkovnih prostorov potrebno. Kritike so tudi zaradi prevelikega poudarka na varstvu podatkov, kar bi lahko oviralo priložnosti v podatkovnem gospodarstvu in razvoju umetne inteligence.