Rekordna zaposlenost – ​​toda ali Nemčiji grozi zlom?

Rekordno visoko zaposlenost so v Nemčiji dosegli leta 2024 s 46,1 milijona zaposlenih. Glede na poročilo avtorja svet Številke so pokazale, da se je povečanje števila delovno aktivnih v letih 2023 in 2024 povečalo za manj kot odstotek. Povečanje zaposlenosti je predvsem posledica rasti prebivalstva in priseljevanja.

Pomembno pa je, da je večina beguncev v Nemčiji odvisnih od socialnih prejemkov. Povečanje zaposlovanja je v glavnem omejeno na sektorje, povezane z vlado, kot so javne storitve, oskrba, zdravstvo in izobraževanje. Nasprotno pa je proizvodni sektor od sredine leta 2023 opustil skoraj 100.000 delovnih mest. Povprečni tedenski delovni čas se je z 38:54 ure leta 1991 zmanjšal na 36:32 ure, medtem ko produktivnost v Nemčiji od leta 2019 stagnira.

Aktualni izzivi na trgu dela

Delež s skrajšanim delovnim časom je dosegel rekordnih 31 odstotkov, zaposlenih pa je več kot 800.000 ljudi, ki se zanašajo tudi na denar državljanov. Število prejemnikov nadomestil občanov in število brezposelnih se je v letu 2024 povečalo, napovedi pa kažejo na nadaljnje povečevanje brezposelnosti.

Rekord v zaposlovanju naj bi bil zadnji, saj se upokojitev ne more več odtehtati z delovnimi migracijami. Manj zaposlenih in manj opravljenih ur na prebivalca vodi v zmanjšanje davčnih prihodkov in blaginje. Za izboljšanje razmer na trgu dela so potrebne temeljite reforme.

Poleg tega je analiza Zvezna agencija za statistiko da so stopnje brezposelnosti, zaposlenosti in pomoči SGB II pomembni indikatorji za vključevanje priseljencev na trg dela. Stopnja brezposelnosti kaže razmerje med registrirano brezposelnimi in civilno delovno silo. Stopnja delovne aktivnosti predstavlja delež delovno sposobnega prebivalstva, ki je zaposleno za plačilo prispevkov ali za krajši delovni čas, stopnja pomoči SGB II pa delež prebivalstva, ki je odvisen od osnovne varnosti.

Čeprav lahko te kvote zagotovijo pomembne informacije, jih je treba razlagati previdno. Obstaja vrsta kazalnikov in spremenljivk, ki lahko vplivajo na podatke, na primer zbiranje in pretvorba informacij v različnih virih. Posebej velja opozoriti na razlike v virih podatkov, kot je evidentiranje tujih delavcev in stopenj njihove zaposlenosti.