Scholz brani širitev LNG: Trump prehaja na staro energetsko politiko!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Olaf Scholz in Donald Trump razpravljata o energetski politiki: učinki na nemško gospodarstvo in varstvo podnebja leta 2025.

Olaf Scholz und Donald Trump diskutieren Energiepolitik: Auswirkungen auf Deutschlands Wirtschaft und Klimaschutz im Jahr 2025.
Olaf Scholz in Donald Trump razpravljata o energetski politiki: učinki na nemško gospodarstvo in varstvo podnebja leta 2025.

Scholz brani širitev LNG: Trump prehaja na staro energetsko politiko!

26. januarja 2025 je zvezni kancler Olaf Scholz komentiral temo oskrbe z energijo in zaščite podnebja. Scholz je kritiziral odstop ZDA od pariškega podnebnega sporazuma, ki ga je označil za zatiralskega. Pojasnil je, da bo Nemčija nadaljevala svojo smer podnebne politike, in se izrekel proti ustavitvi širitve terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) v ZDA. Scholz je poudaril, da je dobro, da se ta širitev sedaj nadaljuje.

Donald Trump je v video nagovoru na Svetovnem gospodarskem forumu poudaril potrebo po povečanju oskrbe z energijo v ZDA, zlasti domače proizvodnje nafte in plina. Pojasnil je, da ZDA potrebujejo dvakrat več energije, da bi omogočile načrtovano širitev umetne inteligence. Kmalu po začetku svojega drugega mandata je Trump preklical prepoved, ki jo je uvedel Joe Biden in je omejeval raziskovanje novih nahajališč nafte in plina na morju. Ta odločitev bi lahko povzročila tožbe okoljevarstvenih skupin.

Ein Rückblick auf die Klimapolitik der USA

Donald Trump je med svojim prvim mandatom odpovedal Pariški podnebni sporazum, ker je v njem videl konkurenčno slabost. Na dan svoje inavguracije je podpisal pismo Združenim narodom, s katerim je uradno sprožil umik. Cilj sporazuma je omejiti globalno segrevanje na manj kot 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijskimi časi. Joe Biden se je po prevzemu položaja ponovno pridružil dogovoru.

Umik iz sporazuma je del širšega izvršilnega ukaza Trumpa, ki je ukinil obstoječo podnebno politiko države. Ameriški misiji pri Združenih narodih ter ministrstvu za zunanje zadeve in finančno ministrstvo je naročil, naj ustavijo vse finančne obveznosti v okviru okvirne konvencije o podnebnih spremembah. Strokovnjaki menijo, da bi lahko bil možni Trumpov učinek na globalno segrevanje 0,04 stopinje do konca stoletja, ob predpostavki, da bodo samo ZDA spremenile smer.

Naslednja podnebna konferenca bo novembra 2025 v Braziliji. Medtem pa mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja, kako bodo odločitve o energetski politiki pod Trumpovim drugim mandatom vplivale na varstvo podnebja. Zvezna ministrica za okolje Steffi Lemke je odstop ZDA od sporazuma označila za resno oviro za globalno zaščito podnebja, medtem ko je zakon Joeja Bidna o zmanjševanju inflacije že pospešil širitev vetrne in sončne energije v ZDA.