Priljubljene pobude AHV: finančni strokovnjak analizira učinke redistribucije in medgeneracijsko pravičnost. Kako pobude vplivajo na pokojnine in pokojninsko zavarovanje?

Priljubljene pobude AHV: finančni strokovnjak analizira učinke redistribucije in medgeneracijsko pravičnost. Kako pobude vplivajo na pokojnine in pokojninsko zavarovanje?

Po poročanju www.nzz.ch bodo v Švici 3. marca volitve, na katerih bodo glasovali o dveh ljudskih pobudah AHV. Glavno vprašanje pri tem je vprašanje, kako oblikovati distribucijske učinke pokojnin. AHV je izjemno priljubljena socialna shema, ki pa skriva ogromne subvencije za upokojence. Trenutno je subvencioniranih približno 40 odstotkov skupne porabe v višini 50 milijard frankov na leto, čeprav se pričakuje, da bo ta znesek še naraščal. Dodatne subvencije so v obliki prispevkov oseb z visokimi zaslužki, ki dejansko služijo kot davki in subvencionirajo pokojnine drugih.

Obe pobudi AHV se bistveno razlikujeta po svojem namenu. Eden poziva k dvigu pokojnin AHV, drugi pa predlaga postopno zviševanje upokojitvene starosti. Vendar pa pokojnine AHV niso vzdržno financirane in po zveznih napovedih jim grozi, da bodo od leta 2031 zdrsnile v rdeče številke. Posledica tega so velike finančne luknje, ki jih je treba zapolniti. To bi lahko storili bodisi z znižanjem letnih pokojnin, zvišanjem upokojitvene starosti, povečanjem financiranja davkov ali povečanjem prispevkov na plače.

Zvišanje pokojnin bi povečalo prerazporeditev od zgoraj navzdol, hkrati pa bi se povečala tudi prerazporeditev od mladih k starejšim. Nasprotno pa bi zvišanje upokojitvene starosti povečalo prerazporeditev od mladih k starejšim, a upočasnilo prerazporeditev od zgoraj navzdol. Za pokojninsko politiko so torej značilne prikrite prerazporeditve, ki jih je težko razumeti.

Moja analiza kaže, da ima AHV dva glavna prerazporeditvena kanala, od katerih eden poteka od tistih z visokimi zaslužki do tistih z nizkimi zaslužki, drugi pa prerazporeja od mladih k starejšim. Financiranje sindikalne pobude za zvišanje pokojnin bi pomenilo visoke stroške, težave pa predstavlja tudi povišanje upokojitvene starosti. Financiranje s prispevki iz plač bi maksimiziralo prerazporeditev od mladih k starejšim in od zgoraj navzdol, zato je za nekatere na levici prednostna možnost.

Na splošno se Švica sooča z izzivom trajnostnega financiranja AHV ob ohranjanju prerazporeditvene pravičnosti. Še vedno je treba videti, kako bodo volivci glasovali o obeh pobudah 3. marca in kakšen vpliv bo to imelo na finančno industrijo.