Vpliv dviga DDV na obisk restavracij: analiza finančnega strokovnjaka.

Od preloma leta se je stopnja DDV za gastronomije vrnila na raven izpred korone. Kaj to pomeni za potrošnike?

Za nazaj v restavracijah se je v začetku leta DDV na hrano znova dvignil s 7 na 19 odstotkov. To pomeni, da je korona pomoč, ki je bila uvedena leta 2020 za razbremenitev restavracij v času pandemije, kljub ostrim kritikam panožnega združenja zdaj preteklost. Pričakovati je, da bodo restavracije izpad davčnih olajšav nadomestile z zvišanjem cen.

Raziskava nemškega združenja hotelov in restavracij (Dehoga) je konec lanskega leta pokazala, da si 89 odstotkov anketiranih želi zvišanje cen. Razlogi za to so glavni direktorici Dehoga Ingrid Hartges očitni. Večina podjetij nima manevrskega prostora, je Hartges povedal za Wirtschaftswoche: "Komaj kdo si lahko privošči vlaganje denarja."

Znižanje davčne stopnje je bilo uvedeno tudi zato, ker je bila v času pandemije začasno možna le ponudba s seboj. Tudi pozneje so številni kupci hrano raje odnesli s seboj domov, kot da bi jo pojedli na kraju samem, da bi se izognili okužbi. Ker je nižja davčna stopnja 7 odstotkov vedno veljala za hrano za s seboj in za dostavo, je bil cilj preprečiti izkrivljanje konkurence s splošnim znižanjem. Kasneje, ko so se restavracije v veliki meri vrnile v normalno stanje, je zvezna vlada zaradi energetske krize večkrat podaljšala uredbo.

Z vrnitvijo na predkoronske predpise morajo gostje zdaj znova doplačati za zabavo, na primer natakarja, ki streže hrano in okusno jed na porcelanu. Za kebab, ki ga pojedo iz papirnatega ovoja za točilno mizo, pa še vedno obračunajo le 7 odstotkov DDV, saj gre za tako imenovano dostavo blaga in ne za gostinsko storitev.

Ali in v kolikšni meri si gostinci zvišujejo cene, je odločitev vsakega posameznika. Ti modeli izračunavanja kažejo, kakšna povišanja cen lahko pričakujejo obiskovalci restavracij, če bi zvišanje davčne stopnje prenesli ena proti ena: če pica trenutno stane 12 evrov, bi morala odslej stati okoli 13,30 evra. Za šnicel s krompirčkom, ki je prej stal 18 evrov, bi morali odšteti 19,90. Nedeljska pečenka bi se s 24 evrov podražila na 26,60 evra.

Dehoga je ostro kritiziral vrnitev na staro stopnjo DDV. Industrijsko združenje se boji, da bo to povzročilo gospodarske težave številnim restavracijam. Anketa združenja je še pokazala, da 12 odstotkov anketiranih gostincev vidi v tem ogroženo svojo eksistenco, 5,2 odstotka pa bi zato celo razmišljalo o zaprtju dejavnosti. Le 4,2 odstotka jih je bilo optimističnih in so menili, da jih sprememba sploh ne prizadene ali da jih skoraj ne prizadene.

Viri:Dehoga, “Wirtschaftswoche”, “SZ-Magazin”