Nabiranje obrestnih mer v Nemčiji: obrat trenda ali začasen premor?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Od začetka lanskega leta so obrestne mere za stavbe v Nemčiji nenehno rasle. Januarja 2022 je posojilo z desetletno fiksno obrestno mero po podatkih statističnega portala Statista stalo v povprečju enoodstotne obresti, novembra 2023 pa več kot štiri odstotke. Toda povečanje se je v zadnjih tednih upočasnilo. Svetovalno podjetje Barkow (Düsseldorf) je ugotovilo, da desetletno posojilo trenutno stane 3,58 odstotka obresti. Pol odstotne točke manj pri kreditu v višini 300.000 evrov denimo za posojilojemalce pomeni 1500 evrov razlike v obrestni meri na leto. Eden od razlogov za ta razvoj so zadnji podatki o inflaciji...

Seit Beginn des vergangenen Jahres sind die Bauzinsen in Deutschland kontinuierlich gestiegen. Im Januar 2022 kostete nach Angaben des Statistikportals Statista ein Darlehen mit zehnjähriger Zinsbindung im Schnitt ein Prozent Zinsen, im November 2023 waren es dann mehr als vier Prozent. Doch in den vergangenen Wochen ist der Anstieg gebremst worden. Die Consultingfirma Barkow (Düsseldorf) hat ermittelt, dass derzeit ein Darlehen über zehn Jahre Laufzeit 3,58 Prozent an Zinsen kostet. Ein halber Prozentpunkt weniger bei einem Kredit von 300.000 Euro beispielsweise bedeutet einen Zinsunterschied von 1500 Euro im Jahr für Kreditkunden. Ein Grund für diese Entwicklung sind die jüngsten Inflationsdaten …
Od začetka lanskega leta so obrestne mere za stavbe v Nemčiji nenehno rasle. Januarja 2022 je posojilo z desetletno fiksno obrestno mero po podatkih statističnega portala Statista stalo v povprečju enoodstotne obresti, novembra 2023 pa več kot štiri odstotke. Toda povečanje se je v zadnjih tednih upočasnilo. Svetovalno podjetje Barkow (Düsseldorf) je ugotovilo, da desetletno posojilo trenutno stane 3,58 odstotka obresti. Pol odstotne točke manj pri kreditu v višini 300.000 evrov denimo za posojilojemalce pomeni 1500 evrov razlike v obrestni meri na leto. Eden od razlogov za ta razvoj so zadnji podatki o inflaciji...

Nabiranje obrestnih mer v Nemčiji: obrat trenda ali začasen premor?

Od začetka lanskega leta so obrestne mere za stavbe v Nemčiji nenehno rasle. Januarja 2022 je posojilo z desetletno fiksno obrestno mero po podatkih statističnega portala Statista stalo v povprečju enoodstotne obresti, novembra 2023 pa več kot štiri odstotke. Toda povečanje se je v zadnjih tednih upočasnilo. Svetovalno podjetje Barkow (Düsseldorf) je ugotovilo, da desetletno posojilo trenutno stane 3,58 odstotka obresti. Pol odstotne točke manj pri kreditu v višini 300.000 evrov denimo za posojilojemalce pomeni 1500 evrov razlike v obrestni meri na leto. Eden od razlogov za takšno dogajanje so zadnji podatki o inflaciji v ZDA, ki so povzročili tudi padec obrestne mere za desetletne zvezne obveznice. In to je še vedno odločilni dejavnik za razvoj oblikovanja obrestnih mer.

Glede na poročilo avtorja rp-online.de,

Kot finančni strokovnjak z velikim zanimanjem spremljam razvoj oblikovanja obrestnih mer v Nemčiji. Aktualni podatki statističnega portala Statista in analize svetovalnega podjetja Barkow (Düsseldorf) kažejo, da so se stavbne obrestne mere v zadnjih tednih znižale. Medtem ko je bilo treba v začetku novembra 2023 za desetletno posojilo plačati več kot štiri odstotke, obrestna mera trenutno znaša 3,58 odstotka.

Ta razvoj neposredno vpliva na kreditne stranke. Pol odstotne točke manj pri posojilu v višini 300.000 evrov pomeni 1500 evrov razlike v obrestih na leto. Zadnji podatki o inflaciji v ZDA so prispevali k znižanju obrestnih mer desetletnih zveznih obveznic, kar posledično vpliva na razvoj rasti obrestnih mer.

Ta vrnitev k nižjim obrestnim meram stavb bi lahko pozitivno vplivala na nepremičninski trg, saj nižje obrestne mere povečujejo privlačnost nakupa nepremičnin. Prav tako bi lahko prišlo do povečanja gradbenih projektov in obnov, saj so stroški financiranja nižji. Na splošno bi to lahko povzročilo oživitev nepremičninskega sektorja in dodatno povečalo povpraševanje po nepremičninah.

Preberite izvorni članek na rp-online.de

K članku