Uvedba digitalnega evra: priložnosti in tveganja z vidika finančnega strokovnjaka.
Po poročilu Jungefreiheit.de Evropska centralna banka (ECB) pospešuje uvedbo digitalnega evra. ECB se je odločila vstopiti v dvoletno pripravljalno fazo, v kateri bodo oblikovana pravila in izbrani ponudniki za razvoj platforme in infrastrukture. V tej fazi bo testirana tudi uporaba digitalnega denarja. Vendar pa uvedba e-evra nikakor ni gotova, saj zahteva pravno podlago, ki jo morajo potrditi Evropski parlament, Svet EU in nacionalni parlamenti. Predsednik Bundesbank Joachim Nagel je prepričan, da bo digitalni evro uveden čez približno pet let. E-Evro bi bil tretja oblika...

Uvedba digitalnega evra: priložnosti in tveganja z vidika finančnega strokovnjaka.
Po poročilu Jungefreiheit.de Evropska centralna banka (ECB) pospešuje uvedbo digitalnega evra. ECB se je odločila vstopiti v dvoletno pripravljalno fazo, v kateri bodo oblikovana pravila in izbrani ponudniki za razvoj platforme in infrastrukture. V tej fazi bo testirana tudi uporaba digitalnega denarja. Vendar pa uvedba e-evra nikakor ni gotova, saj zahteva pravno podlago, ki jo morajo potrditi Evropski parlament, Svet EU in nacionalni parlamenti. Predsednik Bundesbank Joachim Nagel je prepričan, da bo digitalni evro uveden čez približno pet let.
E-evro bi bil poleg gotovine in bančnega denarja tretja oblika denarja. Je digitalna gotovina, ki se lahko uporablja kot zakonito plačilno sredstvo. Vsak uporabnik bi imel digitalni centralni bančni račun pri poslovnih bankah, do katerega bi lahko dostopal prek e-denarnice. Plačilni proces naj bi bil mogoč online in offline, čeprav bi bil slednji možen anonimno in celo z omejeno internetno povezavo.
Kot denar centralne banke bi bil e-evro varen, medtem ko je depozitni denar na bančnih računih izpostavljen tveganju plačilne nesposobnosti. Razpravljali pa bi o zgornji meji 3000 evrov za e-evro, da bi preprečili, da bi se bančne vloge v primeru krize preusmerile v denar centralne banke. Z uvedbo e-Evra pa bi lahko banke izgubile del svojega poslovanja in zmožnosti posojanja, saj bi potrebovale denar centralne banke, ki bi ga zdaj e-Euro vezal.
Po poročilu Petra Bofingerja, nekdanjega člana svetovalnega sveta, digitalni evro ne bi imel pomembnih prednosti pred obstoječimi ponudniki elektronskih plačil. Ignazio Angeloni, nekdanji direktor ECB, kot možen motiv za uvedbo digitalnega evra omenja strah Evropejcev pred tehnološko zaostalostjo. Druge centralne banke po svetu poskušajo podobne projekte, ki niso vedno uspešni, na primer kitajski e-Yuan.
E-Euro se oglašuje z vprašanjem stroškov, saj potrošnikom ne bi bilo treba plačati nobenih pristojbin. Vendar pa obstajajo stroški dodatne infrastrukture plačilnega sistema, ki jih morajo nositi trgovci. Pričakovati je, da digitalni evro ne bo izpodrinil gotovine in da bosta obe plačilni sredstvi sobivali. Vendar so možne izjeme za pranje denarja in "brezgotovinske" transakcije.
Morebitna težava z digitalnim evrom je vprašanje varstva podatkov in nadzora. ECB zagotavlja, da nima dostopa do osebnih podatkov in ne more sklepati o posameznih posameznikih. Vendar pa e-Euro zahteva račun in samo različica brez povezave bi lahko dosegla anonimnost gotovine. E-evra ne bi smelo biti mogoče programirati za omejevanje njegove uporabe, izvajanje seznamov sankcij ali zmanjšanje njegove vrednosti.
Na splošno uvedba digitalnega evra še ni dokončno odločena in se bo v naslednjih letih še razvijala. Kakšna bo pravna podlaga in ali bo e-evro dejansko lahko izpolnil vse zahteve, bomo še videli.
Vir: Po poročilu Jungefreiheit.de
Preberite izvorni članek na Jungefreiheit.de