Digitalna suverenost na vidiku: Policija krepi svojo informacijsko strategijo!

Digitalna suverenost na vidiku: Policija krepi svojo informacijsko strategijo!

Na letošnjem Evropskem policijskem kongresu v Berlinu, ki je potekal 21. maja 2025, je bil poudarek na temi digitalne suverenosti policije. V okviru panela so strokovnjaki razpravljali o odvisnosti od ameriških podjetij in potrebi po razvoju evropskih alternativ. Med strokovnjaki, ki so razpravljali, so bili dr. Stefan Mager, Christian Kuẞ, Tobias Ossenforth in Dirk Kunze, ki so se ukvarjali z izzivi in ​​rešitvami na področju digitalne varnosti, kot je npr. Ogledalo oblasti poročali.

Anketa med udeleženci je pokazala, da je 60 % anketirancev digitalno suverenost povezalo z nadzorom nad podatkovno infrastrukturo, programsko opremo in pravno sposobnostjo. Več kot 25 % udeležencev je lastno IT infrastrukturo ocenilo kot "komaj samozavestno". Ti rezultati kažejo široko odvisnost od lastniških rešitev in neevropskih ponudnikov platform.

Strateške potrebe in izzivi

Christian Kuẞ je poudaril strateško potrebo po digitalni neodvisnosti na evropski in regulativni ravni. Policija mora zagotoviti dostop do lastnih podatkov, sistemov in tehnologij, da se zaščiti pred geopolitičnimi tveganji. Pomembne tehnologije v tem kontekstu so oblak, umetna inteligenca (AI) in mikroelektronika. Pobude, kot je GAIA-X, so namenjene spodbujanju razvoja prožne infrastrukture in zmanjšanju odvisnosti od ameriških tehnoloških podjetij.

Osrednja skrb je poudariti prednosti suverenih rešitev IT: manjša vezanost na ponudnika, večja odpornost proti kibernetskim napadom ter večja preglednost in nižji stroški spremljanja. Tobias Ossenforth je izpostavil predvsem javno naročanje kot vzvod za zmanjševanje odvisnosti od ameriških dobaviteljev. V ta namen je poimenoval pet prilagoditvenih vijakov javnega prava, ki omogočajo diferenciran pristop:

• Markterkundung
• funktionale Leistungsbeschreibungen
• wettbewerbliche Dialoge
• angepasste Zuschlagskriterien
• besondere Vertragsklauseln

Ossenforth je predlagal tudi vključitev ciljev glede suverenosti v postopek javnega naročanja, na primer prek kompleta orodij o osrednji klavzuli, nadzorne plošče za suverenost in pilotnih projektov z uporabo odprtokodnih pristopov in pristopov dvojnega dobavitelja.

Geopolitična tveganja in pravni okvirni pogoji

Geopolitičnih tveganj, povezanih z digitalno suverenostjo, ni mogoče prezreti. Ameriški zakon o oblaku dovoljuje dostop do podatkov ameriških podjetij, tudi če so shranjeni v Evropi. Dobro znan primer je blokiranje e-poštnega računa glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča s strani Microsofta po političnem naročilu.

Udeleženci dogodka ocenjujejo digitalno suverenost kot strateški cilj in kot "eksistencialno" za svoje oblasti. Dejavniki uspeha za izvedbo vključujejo politično podporo, zadosten proračun, tehnične alternative, praktična merila in interoperabilne arhitekture.

Za spodbujanje razvoja suverenih rešitev v oblaku v Evropi se išče zavezujoč katalog zahtev za ponudnike oblakov. Ta naj bi opredelil tehnične, organizacijske in pravne značilnosti ter s tem dal orientacijo uporabnikom javnega in zasebnega oblaka. Poleg tega trenutni razvoj vse bolj potiska zasebni sektor k suverenim rešitvam, kot je npr PwC poročali.

Zvezni urad za informacijsko varnost (BSI) bi lahko imel osrednjo vlogo v zvezi s suverenostjo v oblaku. Obstoječi evropski predpisi o kibernetski varnosti, vključno z NIS 2 in Zakonom o digitalnih trgih, poudarjajo regulativni okvir, ki pa bi ga bilo mogoče nadalje razviti, da bi vključil predpise, specifične za oblak.