Nesoglasje med DAV in Nacionalnim združenjem obveznih skladov zdravstvenega zavarovanja: Kako naj se obravnava zaračunavanje zdravil na recept?
Po poročilu www.deutsche-apotheker-zeitung.de še vedno obstaja nesoglasje med Združenjem nemških farmacevtov (DAV) in GKV-Spitzenverband glede zaračunavanja zdravil na recept. Medtem ko DAV predvideva zaračunavanje celotnega paketa, Nacionalno združenje skladov obveznega zdravstvenega zavarovanja meni, da se lahko zaračuna le del, ki je dejansko obdelan. Zdaj se je zdravstvena zavarovalnica Barmer, ena največjih zdravstvenih zavarovalnic v Nemčiji, strinjala z mnenjem nacionalnega združenja obveznih skladov zdravstvenega zavarovanja in to jasno povedala v pismu lekarnam. Ta Barmerjeva odločitev ima potencialno daljnosežne učinke na lekarne in farmacevtsko industrijo. Z možnostjo zaračunavanja le tistega dela paketa, ki je dejansko obdelan, ...

Nesoglasje med DAV in Nacionalnim združenjem obveznih skladov zdravstvenega zavarovanja: Kako naj se obravnava zaračunavanje zdravil na recept?
Glede na poročilo avtorja www.deutsche-apotheker-zeitung.de,
,
Nesoglasje med združenjem nemških farmacevtov (DAV) in nacionalnim združenjem obveznih zdravstvenih skladov glede zaračunavanja zdravil na recept še vedno obstaja. Medtem ko DAV predvideva zaračunavanje celotnega paketa, Nacionalno združenje skladov obveznega zdravstvenega zavarovanja meni, da se lahko zaračuna le del, ki je dejansko obdelan. Zdaj se je zdravstvena zavarovalnica Barmer, ena največjih zdravstvenih zavarovalnic v Nemčiji, strinjala z mnenjem nacionalnega združenja obveznih skladov zdravstvenega zavarovanja in to jasno povedala v pismu lekarnam.
Ta Barmerjeva odločitev ima potencialno daljnosežne učinke na lekarne in farmacevtsko industrijo. Lekarne bi lahko zaračunale samo tisti del pakiranja, ki je dejansko predelan, zato bi se lahko zadovoljile z nižjimi prihodki v prihodnosti. Ker se Barmerjeva v svojem pismu sklicuje tudi na zahtevo glede stroškovne učinkovitosti v V. knjigi zakonika o socialni varnosti, bi to lahko povzročilo večji pritisk na lekarne, da bi delovale stroškovno učinkovito in zavrgle čim manj zdravil.
Pomemben bi lahko bil tudi finančni vpliv na farmacevtsko industrijo. Lekarne bodo morda prisiljene prilagoditi svoje nakupovalne prakse in potencialno kupovati manjša pakiranja, da bodo izpolnile Barmerjeve zahteve za obračunavanje. To pa bi lahko povzročilo spremenjene razmere ponudbe in povpraševanja na farmacevtskem trgu.
Na splošno lahko domnevamo, da bo Barmerjeva odločitev, da sledi stališču Nacionalnega združenja državnih skladov zdravstvenega zavarovanja, povzročila spremembo poslovnih praks v lekarniškem sektorju in farmacevtski industriji. Še vedno je treba videti, ali bodo druge zdravstvene zavarovalnice sprejele podobne ukrepe ali pa bo to ostal poseben pristop Barmerja.
Preberite izvorni članek na www.deutsche-apotheker-zeitung.de