ECB znova znižuje obrestne mere: Se bo inflacija vrnila?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

ECB je znižala ključne obrestne mere na 2,5 %, da bi stabilizirala evropsko gospodarstvo. Inflacija ostaja zaskrbljujoča.

Die EZB senkt die Leitzinsen auf 2,5%, um die europäische Wirtschaft zu stabilisieren. Inflation bleibt besorgniserregend.
ECB je znižala ključne obrestne mere na 2,5 %, da bi stabilizirala evropsko gospodarstvo. Inflacija ostaja zaskrbljujoča.

ECB znova znižuje obrestne mere: Se bo inflacija vrnila?

Evropska centralna banka (ECB) je 6. marca 2025 že šestič znižala ključno obrestno mero, da bi spodbudila gospodarstvo v evroobmočju. Znižanje obrestne mere za četrtino odstotne točke prinaša novo obrestno mero večjih bank v višini 2,5 odstotka. Ta ukrep je del niza znižanj obrestnih mer, ki se redno izvajajo že devet mesecev, saj tagesschau.de poročali.

Banke so se na to znižanje obrestnih mer pripravile vnaprej. Pregled FMH kaže, da se obrestne mere za vezane depozite trenutno gibljejo okoli dveh odstotkov, obrestne mere za posojila za nepremičnine pa se gibljejo med 3,5 in 4 odstotki. Nižje obrestne mere naj bi povzročile več zadolževanja in večjo ponudbo denarja. Kljub temu bi lahko naraščajoča ponudba denarja povzročila inflacijske težnje, zlasti če ponudba blaga in storitev ostane nespremenjena.

Inflacija in gospodarske negotovosti

ECB si prizadeva za dvoodstotno inflacijo. Stopnja inflacije je trenutno 1,7 odstotka do septembra 2024 in se je januarja 2025 dvignila na 2,5 odstotka, nato pa februarja 2025 padla na 2,4 odstotka. Znotraj ECB obstajajo različni interesi: nemški predstavniki se zavzemajo za previdnost pri nadaljnjem zniževanju obrestnih mer, medtem ko predstavniki južnoevropskih držav in Francije zavzamejo bolj tvegano držo. Na to delitev v Evropi vplivajo različne gospodarske strukture, pri čemer je Nemčija zelo zaskrbljena zaradi inflacije, kar izhaja iz zgodovinskih izkušenj.

Gospodarske razmere v Evropi, zlasti v Nemčiji, kažejo šibko rast. Zunanji dejavniki, kot so vojna v Ukrajini, sankcije proti Rusiji in konflikti s Kitajsko, so povzročili dvig cen surovin in energije. Načrtovano ponovno oboroževanje evropskih držav bi lahko kratkoročno spodbudilo rast in zaposlovanje, dolgoročno pa povzročilo visok državni dolg. Nizke obrestne mere državam olajšajo tudi najemanje posojil za oborožitvene programe, kot npr nzz.ch opozoriti.

Hkrati inflacija v območju evra ostaja visoka, medtem ko gospodarstvo slabi. Predsednica ECB Christine Lagarde nadaljuje z zniževanjem obrestnih mer, od junija 2023 pa so obrestne mere znižali v šestih korakih za skupno 1,5 odstotne točke. ECB pričakuje, da bo skupna inflacija v letu 2023 dosegla 2,3 odstotka, v letu 2027 pa 2,0 odstotka. Glede na trenutno situacijo se je v ECB začela razprava o prihodnjih ključnih obrestnih merah, pri čemer so denarno politiko označili za »opazno manj restriktivno«.