Občinska finančna kriza: rekorden primanjkljaj 24,8 milijarde evrov!

Občinska finančna kriza: rekorden primanjkljaj 24,8 milijarde evrov!

Finančni položaj občin v Nemčiji postaja vse bolj kritičen. V letu 2024 so občinski proračuni zabeležili primanjkljaj financiranja v višini 24,8 milijarde evrov, kar je najvišji primanjkljaj po združitvi. Za primerjavo, primanjkljaj je konec leta 2023 znašal le 6,6 milijarde evrov. To drastično povečanje je predvsem posledica eksplozivnih socialnih izdatkov, ki so se povečali za skoraj 12 % in zdaj predstavljajo velik del občinske porabe. Poleg socialnih prejemkov so se povečali tudi stroški dela za skoraj 9 %, davčni prihodki pa le za 1,5 %, kar je še dodatno zaostrilo finančne težave. komunal.de poroča, da je bilo že v prvi polovici leta 2024 zabeleženo povečanje primanjkljaja za 10 milijard evrov v primerjavi s prejšnjim letom.

Odhodki temeljnega in izrednega proračuna občin so se medletno povečali za 12,6 %, prihodki pa le za 7,6 %. Posledica tega je, da 6,2 % odhodkov ni bilo pokritih z rednimi prihodki, zaradi česar so se občine morale zateči k rezervam in posojilom. Nemško združenje mest je finančno stanje označilo za "katastrofalno" in pozvalo k reformi finančnega sistema. Generalni direktor združenja Helmut Dedy je opozoril, da občine same ne morejo nadomestiti primanjkljaja. Nemško okrožno združenje poziva tudi k obsežnim reformam finančne razdelitve.

Izzivi in ​​stroški

Ključni dejavnik primanjkljaja so socialni prejemki, ki so se povečali za 11,7 % na 84,5 milijarde evrov. Posebej opazna so povišanja prejemkov državljanov in socialnih pomoči, ki so se povečale vsak za 12,4 % oziroma na 21,1 milijarde evrov. Tudi izdatki za varstvo otrok in mladine so se povečali za 17,1 % na 18,3 milijarde evrov, pomoč pri integraciji pa za 13,6 % na 22,7 milijarde evrov. Ti povečani izdatki predstavljajo občine velike finančne izzive.

Stroški dela zdaj znašajo 88,1 milijarde evrov, na kar je močno vplivalo zvišanje plač in povečanje števila zaposlenih. Župani se soočajo z naložbenim zaostankom v višini 215,7 milijarde evrov – od tega se več kot polovica nanaša na šole ter cestno in prometno infrastrukturo – pod pritiskom. 70 % jih vidi finančna vprašanja kot najbolj pereč izziv, medtem ko jih 85 % vidi naraščajoče socialne izdatke kot velik problem.

Obeti in možne rešitve

Za prihodnja leta je napovedan upad davčnih prihodkov v višini 27,2 milijarde evrov med letoma 2025 in 2029. To predstavlja resne težave za občine, saj se sočasno soočajo z velikim pomanjkanjem kvalificiranih delavcev – trenutno v lokalnih upravah primanjkuje 570.000 zaposlenih. V naslednjih 20 letih bo javni sektor zapustilo 937.100 zaposlenih, kar bi lahko razmere še poslabšalo.

V tem kontekstu bo 27. in 28. avgusta 2025 v Göttingenu potekal diskurz »Finance 2025«, v katerem bo do 40 udeležencev sodelovalo v treh panelnih razpravah in devetih osrednjih besedah. Teme diskurza so med drugim dvostavno knjigovodstvo, pomoč pri integraciji, naložbena sposobnost, nepremičninski davek C ter zagotavljanje likvidnosti in privlačnosti za delodajalce. Cilj diskurza je razviti rešitve in mreže za izzive na področju občinskih financ.

Trenutna kriza je posledica petih strukturnih trendov: demografskih sprememb, povečanja števila nalog brez povezljivosti, razdrobljene logike financiranja, izrivanja naložb z obvezno porabo in pomanjkanja kvalificiranih delavcev. Za soočanje s temi izzivi so potrebne temeljite reforme in preusmeritve finančne politike. zdf.de je prevzel tudi ta razvoj in poudarja nujnost, s katero se občine zanašajo na podporo in ustrezne modele financiranja.