Finančni minister Klingbeil predstavlja načrt dolga za vojsko in infrastrukturo

Finančni minister Klingbeil predstavlja načrt dolga za vojsko in infrastrukturo

Finančni minister Lars Klingbeil je danes predstavil svoj prvi osnutek proračuna za leto 2025. Ta osnutek pomeni pomembno spremembo v smeri finančne politike semaforske koalicije, ki so jo prej obvladovali svobodni demokrati. Osrednji element proračuna so obsežne naložbe na področju obrambe, infrastrukture in gospodarstva. Poleg tega je vlada sprejela ključne številke za leto 2026 in okvirni finančni načrt do leta 2029, ki predvideva financiranje dolga iz posebnega sklada.

Po uradnih podatkih naj bi skupna poraba v proračunu za leto 2025 znašala 503 milijarde evrov. Od tega je za novo zadolžitev osnovnega proračuna predvidenih 81,8 milijarde evrov, kar je več kot dvakratnik novega dolga v prejšnjem letu. Poleg tega je načrtovanih več kot 60 milijard evrov za posebne sklade, financirane z dolgom. Poseben poudarek je na obrambnih izdatkih, za katere je namenjenih 75 milijard evrov, od tega 32 milijard evrov iz dolga.

V ospredju izdatki za obrambo

Obrambni izdatki v zveznem proračunu dosegajo dvoodstotno kvoto Nata in znašajo 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Načrtovano povečanje izdatkov za obrambo je del širše strategije dviga cilja na 3,5 odstotka BDP do leta 2029. V primerjavi z letom prej to pomeni skoraj potrojitev sredstev za Bundeswehr, civilno zaščito in obveščevalne službe. Do leta 2029 so načrtovani izdatki za obrambo v skupni vrednosti 152,8 milijarde evrov, kar predstavlja ogromno povečanje.

Kancler Friedrich Merz je izjavil, da bi vsako dodatno odstotno točko povečanja izdatkov za obrambo stalo okoli 45 milijard evrov več. Cilj izpolnjevanja zahtev Nata dodatno krepijo pozivi ameriškega predsednika k večjim obrambnim izdatkom v Evropi. Nemčija je imela lani delež izdatkov za obrambo 2,1 odstotka; Ciljno povečanje na 5 odstotkov bi zahtevalo 225 milijard evrov letno.

Kritike in izzivi

Finančna politika, ki je v osnutku novega proračuna, je kritična v različnih političnih taborih. Poseben očitek je uperjen zoper previsoko proračunske načrte in domnevno proračunsko zvijačo. Zeleni, Levica in BSW izražajo zaskrbljenost glede vzdržnosti visoke stopnje dolga. Do leta 2029 naj bi novi dolg narasel na skoraj 850 milijard evrov, obresti pa naj bi znašale 215 milijard evrov.

Druge pomembne točke v proračunu vključujejo proračun v višini približno 22 milijard evrov za železniško infrastrukturo in štiri milijarde evrov za socialna stanovanja in financiranje razvoja mest. Vlada je predstavila tudi okvirni načrt za leto 2026, v katerem naj bi se izdatki povečali na 519,5 milijarde evrov, pri čemer naj bi se večji delež financiral s posojili v osnovnem proračunu.

Predlog proračuna bo pred poletnimi počitnicami obravnavan v bundestagu, sprejet pa naj bi bil do sredine septembra. Prihodnost nemške finančne in obrambne politike je torej pred ključnimi odločitvami, ki bi lahko imele daljnosežne posledice tako na nacionalni kot mednarodni ravni.

Za več informacij preberite poročila na Južni Nemci in MDR.