Proračunski primanjkljaj v Friziji: kje je finančna pomoč?

26. januarja 2025 je večinska skupina v okrožnem svetu Frizije, ki jo sestavljajo SPD, Zeleni in FDP, potrdila osnutek proračuna, ki je namenjen naložbam v šole, bolnišnice in infrastrukturne projekte. Vendar pa ta osnutek predvideva pričakovani primanjkljaj v višini okoli 44,9 milijona evrov za leto 2025. Glavni razlogi za ta primanjkljaj so nadomestilo izgub za klinike Friesland in povečana dodelitev nalog.

Jannes Wiesner, tiskovni predstavnik skupine SPD, poudarja, da gre težave iskati v strukturnem podfinanciranju občin. Občine vsako leto dobijo dodatne naloge, ki jih država in zvezna vlada ne financirata ustrezno. To stanje vodi do strukturnega neravnovesja med nalogami in odhodkovnimi obremenitvami občin, ki nosijo 25 % državnih nalog, medtem ko je njihov delež davčnih prihodkov le 14 %.

Zahteve po boljšem sodelovanju

Gerhard Ratzel, predsednik poslanske skupine FDP, poudarja potrebo po boljšem sodelovanju med mesti, občinami in okrožji ter kritizira nesoglasja pri pomembnih projektih, kot je širitev siren. Wiesner izraža tudi pomisleke glede sedanje zasnove zvezne in državne zavore dolga, saj ne upošteva lokalne ravni. Občine potrebujejo ustrezno minimalno finančno raven, ki bi jo po možnosti zagotovili s povečanjem deleža prometnega davka.

V nadaljnjem kontekstu zvezna vlada poroča, da je bil osnutek proračuna za leto 2025 potrjen 5. julija 2024. Razprava v kabinetu je predvidena za 17. julij 2024. Ta osnutek vključuje tudi pobudo za rast in rebalans proračuna, ki vključuje dodatnih enajst milijard evrov posojil, predvsem zaradi povečanih stroškov v povezavi z zakonom o obnovljivih virih energije in denarja državljanov.

Upoštevali bomo dolžniško zavoro, pri čemer so predvidene davčne olajšave, kot so odprava hladne progresije, zvišanje otroškega dodatka ter zvišanje otroških dodatkov in osnovnih davčnih olajšav. Vendar pa se občine spopadajo z dramatično finančno situacijo in za leto 2024 pričakujejo negativno bilanco financiranja v višini -13,2 milijarde evrov. Možnosti izboljšanja finančne situacije občin v naslednjih letih ni predvideti.

Vzroki za to podfinanciranje so različni in vključujejo naraščajoče izdatke zaradi inflacije, večje število primerov, obremenitve v socialnem sektorju in visoke kolektivne pogodbe. Načrtovana davčna razbremenitev bo imela za občine celoten letni učinek -1,8 milijarde evrov. Poleg tega pobuda za rast vključuje podaljšanje degresivne amortizacijske stopnje za premičnine do leta 2028, kar bo povzročilo nadaljnje zmanjšanje prihodkov občin. Nadomestilo za davčne izgube, na primer z opustitvijo davka na dohodek iz dejavnosti, se šteje za potrebno.