Proračun 2025: Rekordna poraba za obrambo in infrastrukturo!

Proračun 2025: Rekordna poraba za obrambo in infrastrukturo!

Zvezni kabinet je 24. junija 2025 potrdil proračun za prihodnje leto. Ta osnutek proračuna predvideva skupno porabo 503 milijard evrov. Skoraj 82 milijard evrov naj bi financirali s posojili, več kot 60 milijard evrov pa iz dolžniško financiranih posebnih skladov. Poudarek osnutka je na pomembnih naložbah v infrastrukturo, obrambo in gospodarsko rast. Deutschlandfunk poroča, da so visoka posojila načrtovana že za prihodnje leto.

Posebna pozornost je namenjena naložbam v nadgradnjo mostov, cest in energetskih omrežij. Osrednje vprašanje so tudi izdatki za obrambo: do leta 2029 naj bi se povzpeli na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar ustreza dvoodstotni kvoti Nata. Samo za to je v osnutku proračuna predvidenih 75 milijard evrov, od tega se 32 milijard evrov financira z dolgom.Glasno antena To bo Bundeswehrju v prihodnjih letih zagotovilo znatna finančna sredstva.

Kritika proračunskih načrtov

Predsednica Zelenih Brantner je na Deutschlandfunk ostro kritizirala proračunske načrte. Zagovarja večja vlaganja v obrambo, a hkrati kritizira, da se v posodobitev infrastrukture steka premalo denarja. To ravnotežje med obrambnimi in civilnimi projekti povzroča razprave v koaliciji in zunaj nje.

Bundestag in Bundesrat bosta predlog proračuna obravnavala v prihodnjih tednih. Osnutek proračuna za leto 2025 ne bo določal le izdatkov za naslednje leto, temveč bo predstavil tudi ključne številke za leto 2026 in finančno načrtovanje do leta 2029. Po načrtih naj bi se izdatki za obrambo in z njo povezana področja prihodnje leto dvignili na 97 milijard evrov, s čimer bi kvota Nata znašala okoli 2,8 odstotka.

Naložbe v prihodnost

Pomemben del proračuna je tudi posebni sklad za infrastrukturo, ki naj bi ga napolnili s 500 milijardami evrov. Ta posebni sklad je namenjen financiranju dolgoročnih projektov, ki presegajo dolžniško zavoro, ki traja do konca leta 2036. Načrtovane so obsežne naložbe v civilno in civilno zaščito, prometno in energetsko infrastrukturo ter v izobraževanje, raziskave in digitalizacijo s skupno 100 milijardami evrov za varstvo podnebja in nadaljnjih 100 milijard evrov za infrastrukturo zveznih dežel.

Ministrstvo za finance visokega dolga za infrastrukturo ni ocenilo kot problematično, navajajo pa potencialno gospodarsko rast, ki naj bi bila posledica teh naložb. Kljub temu pa visoka finančna zahteva naleti na kritike različnih političnih strank, ki menijo, da se preveč osredotoča na obrambne izdatke in premalo na socialne ali okoljske projekte. Za končno sprejetje proračuna nas čaka razburljivo leto, polno razprav in odločitev.