Občinski investicijski zaostanek še narašča: prizadetih 215,7 milijarde evrov!
Naložbeni zaostanek v nemških občinah se bo leta 2025 povečal na 215,7 milijarde evrov, zlasti v šole in prometno infrastrukturo.
Občinski investicijski zaostanek še narašča: prizadetih 215,7 milijarde evrov!
Naložbeni zaostanek občin v Nemčiji je leta 2023 dosegel nov rekord in se povečal za 15,9 odstotka na skupno 215,7 milijarde evrov. To ustreza povečanju za 29,6 milijarde evrov v primerjavi s prejšnjim letom behoerden-spiegel.de poročali. Rezultati temeljijo na obsežni raziskavi, ki jo je izvedel Nemški inštitut za urbane študije (Difu) za občinsko komisijo KfW.
Posebej prizadete so šolske stavbe, ki predstavljajo največji delež z zaostankom v višini 67,8 milijarde evrov (31 odstotkov celotnega investicijskega zaostanka). S 53,4 milijarde evrov (25 odstotkov zaostanka) je močno obremenjena tudi cestna in prometna infrastruktura. Težava ne zadeva le majhnih skupnosti, ampak tudi večja mesta. V mestih z več kot 50.000 prebivalci skoraj 90 odstotkov občin poroča o precejšnjem investicijskem zaostanku, medtem ko je v občinah z 2000 do 5000 prebivalci prizadetih okoli 50 odstotkov.
Finančno stanje in prihodnost
Finančno stanje občin dve tretjini ocenjujeta kot »zadostno« ali »slabo«. Več kot 90 odstotkov anketiranih pričakuje, da se bo njihov finančni položaj v prihodnjih letih poslabšal. Dirk Schumacher, glavni ekonomist pri KfW, poudarja, da je ciljna in nebirokratska razdelitev sredstev iz posebnega sklada za infrastrukturo nujno potrebna.
Glede načrtovanih investicij trenutni podatki kažejo, da občine za leto 2025 načrtujejo investicije v višini 48 milijard evrov, potem ko so lani znašale 47 milijard evrov, leta 2023 pa 43 milijard evrov. Vendar je treba opozoriti, da vse načrtovane investicije ne bodo dejansko izvedene, kar je posledica različnih nedenarnih ovir. Med drugim gre za pomanjkanje osebja v gradbenih organih ter zapletene postopke soglasij in dokumentacije.
Posebne zvezne države in izzivi
Nezadovoljstvo je po besedah Difuja še posebej izrazito v zveznih deželah Severno Porenje-Vestfalija, Hessen, Porenje-Pfalško in Posarje. Za primerjavo, Bavarska in Baden-Württemberg kažeta manj razočaranja glede naložbenega položaja. Poleg tega direktor Difu Carsten Kühl opozarja na vse večjo potrebo po dohitevanju šolskih stavb, zlasti zaradi zakonske pravice do celodnevnega varstva, ki bo veljala od leta 2026.
Če povzamemo, lahko rečemo, da je treba infrastrukturo v Nemčiji nujno izboljšati. Zaostanek pri naložbah ne vpliva le na šole in ceste, ampak vpliva tudi na druga področja, kot so upravne stavbe, vrtci, športni objekti in gasilci. Po analizi občinskega panela KfW je ključnega pomena, da se vložijo potrebni finančni napori, da se infrastruktura spravi v ustrezno stanje za izboljšanje kakovosti življenja občanov.