Klingbeilov finančni kaos: varčevanje ali vlaganje – kaj zdaj šteje!

Klingbeilov finančni kaos: varčevanje ali vlaganje – kaj zdaj šteje!

15. maja 2025 se zvezna vlada sooča s pomembnimi finančnimi izzivi. Ko Lars Klingbeil nastopi funkcijo novega ministra, je treba takoj sprejeti dva proračuna, za tekoče leto in za leto 2026. Lokalna črno-rdeča koalicija je postavljena pred kritično napoved: do leta 2029 zvezna vlada pričakuje 33,3 milijarde evrov izpada prihodkov. Ta razvoj pomeni, da so se prihodki v zadnjih letih povečali, vendar niso mogli dohajati pričakovane porabe, kar omejuje politično sposobnost ukrepanja. Pregled na spletu poroča o Klingbeilovem načrtu za preoblikovanje ministrstva v »ministrstvo za naložbe« in za začetek reforme dolžniške zavore.

Potreba po vladnih varčevalnih ukrepih je postala nujna. Klingbeil ugotavlja možnosti varčevanja, zlasti v denarju državljanov, v skladu za podnebje in preobrazbo ter v zvezni upravi. Pred njim je težak izziv: ohraniti ravnovesje med varčevanjem in vlaganjem, da ne bi ogrozil gospodarske rasti in socialnega miru. To bo verjetno naletelo na precejšen nadzor, zlasti v prihajajočih proračunskih pogajanjih s koalicijskimi partnerji.

Načrtovanje proračuna v znamenju dolžniške zavore

Klingbeil in njegova vlada se ne smeta osredotočiti le na scenarije prihodkov in odhodkov, ampak tudi na obstoječi pravni okvir, zlasti na dolžniško zavoro. Ta uredba, ki je zasidrana v temeljnem zakonu, dovoljuje samo prevzemanje novih dolgov v višini do 0,35 % bruto domačega proizvoda letno, čeprav lahko v primeru gospodarske krize veljajo izjeme. Dolžniška zavora je bila vzpostavljena za ohranjanje državnega dolga na vzdržni ravni in za zaščito prihodnjih generacij pred visokimi ravnmi dolga. Kljub temu je pogosto slišati kritike, da ta uredba ovira potrebne investicije v javno infrastrukturo. Zvezna agencija za državljansko izobraževanje poudarja, da zahteve dolžniške zavore niso le zmanjšale količine novega dolga v običajnih obdobjih, ampak so povzročile tudi neizvajanje naložb.

Ali lahko Klingbeil glede na finančne omejitve izpolni vse projekte, dogovorjene v koalicijski pogodbi, bo treba videti. Davčna ocena bi lahko črno-rdeči koaliciji pomagala pri odmiku od nekaterih volilnih obljub, težje pa se izkažejo ukrepi, kot sta znižanje DDV za gostinstvo ali povečanje materinske pokojnine. Vlada je dolžna vse politične prioritete uskladiti s finančnim okvirom, da bi na koncu razbremenila podjetja in ne, kot se pogosto zahteva, dodatno obremenila.

Napetost med stroški in prihodki

Državni prihodki temeljijo predvsem na davkih, zlasti davku na izplačane plače in davku na dodano vrednost. Vendar je treba opozoriti, da se davki na izplačane plače obračunavajo le nad določenim dohodkom in da so osebe z nizkimi zaslužki tega oproščene. Za državo to predstavlja težko uravnovešanje, saj se je država, ko poraba presega prihodke, prisiljena zadolževati in s tem povečati državni dolg. Medtem ko se zdi, da je dolg v kriznih razmerah nujen za spodbujanje povpraševanja, postaja razprava o fiskalni disciplini in naložbah, pripravljenih na prihodnost, čedalje intenzivnejša, zlasti v kontekstu spreminjajočega se gospodarskega okolja.

Če povzamemo, Lars Klingbeil se sooča z nalogo premagati finančne izzive zvezne vlade, hkrati pa uvesti potrebne reforme in zagotoviti, da ne le sedanje, ampak tudi prihodnje generacije ostanejo kreditno sposobne. Vsaka sprejeta odločitev bo določila, kako bo Nemčija izšla iz trenutne situacije in katere prednostne naloge je treba določiti v prihodnjih letih.