Suche
Mein Konto
Rekordno visoko število bolniških dni - duševne bolezni so glavni vzrok odsotnosti z dela
Poleg telesnih bolezni so lani k povečanju absentizma z dela prispevale tudi duševne bolezni. Glede na letošnje poročilo AOK o odsotnosti z dela je število bolniških dni doseglo nov vrh. Zdravstvena zavarovalnica je v omenjenem obdobju zabeležila 216,6 primera bolniške odsotnosti na vsakih 100 zaposlenih zavarovancev. Ta več kot 30-odstotni porast je v veliki meri posledica bolezni dihal, ki jih povzroča pandemija koronavirusa. Tudi dnevi odsotnosti zaradi duševnih bolezni so se povečali za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2012. Čeprav so se številke po vrhuncu koronskega obdobja nekoliko znižale, so še vedno nad ravnmi pred pandemijo. Študija Znanstvenega inštituta za…
Rekordno visoko število bolniških dni - duševne bolezni so glavni vzrok odsotnosti z dela
Poleg telesnih bolezni so lani k povečanju absentizma z dela prispevale tudi duševne bolezni. Glede na letošnje poročilo AOK o odsotnosti z dela je število bolniških dni doseglo nov vrh. Zdravstvena zavarovalnica je v omenjenem obdobju zabeležila 216,6 primera bolniške odsotnosti na vsakih 100 zaposlenih zavarovancev. Ta več kot 30-odstotni porast je v veliki meri posledica bolezni dihal, ki jih povzroča pandemija koronavirusa.
Tudi dnevi odsotnosti zaradi duševnih bolezni so se povečali za 48 odstotkov v primerjavi z letom 2012. Čeprav so se številke po vrhuncu koronskega obdobja nekoliko znižale, so še vedno nad ravnmi pred pandemijo. Študija Znanstvenega inštituta AOK kaže, da so izčrpanost, jeza in brezvoljnost najpogostejše težave.
Izgorelost je Svetovna zdravstvena organizacija uradno priznala kot bolezen leta 2022. Je posledica kroničnega delovnega stresa, ki ga povzročajo časovni pritiski, velike obremenitve, pomanjkanje osebja in natrpan urnik. Bolezen se kaže v nemiru, napetosti, težavah s koncentracijo, bolečinami v hrbtu in glavobolih, povečani dovzetnosti za okužbe in motnjami spanja. Telesna in psihična izčrpanost se stopnjuje v stalno stanje izčrpanosti.
Da bi preprečili izgorelost, je priporočljivo poznati in se držati osebnih meja, si vzeti redne odmore, premisliti o upravljanju časa, predajati naloge in vzdrževati dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Pomembni so tudi socialni stiki, gibanje, zadosten spanec in zdrava prehrana.
Pričakuje se, da bo naraščajoča odsotnost z dela vplivala na trg dela in finančni sektor. Delodajalci bodo morda morali zaposliti več delavcev, da bi nadomestili pomanjkanje osebja in bolniško odsotnost. Naraščajoče število duševnih bolezni zahteva tudi večjo podporo in oskrbo delavcev za zagotavljanje delovne produktivnosti in dobrega počutja.
Glede na poročilo avtorja www.merkur.de
Izvorni članek preberite na www.merkur.de