Kretschmann poziva k novim pokojninskim modelom z vidika podaljševanja pričakovane življenjske dobe ter zdravih in produktivnih upokojencev
Po poročanju www.n-tv.de Winfried Kretschmann, predsednik vlade Baden-Württemberga, poziva k »drugim pokojninskim modelom« glede na daljšo pričakovano življenjsko dobo in spreminjajočo se delovno sposobnost starejših. Pritožuje se, da letne subvencije za pokojninsko zavarovanje predstavljajo skoraj četrtino zveznega proračuna in da ima veliko državljanov previsoka pričakovanja. Pravzaprav je podaljševanje pričakovane življenjske dobe in spreminjanje zmožnosti starejših za delo dejavnik, ki vpliva na pokojninsko politiko. Glede na študijo zveznega statističnega urada se bo pričakovana življenjska doba v Nemčiji v naslednjih nekaj letih še podaljševala. To pomeni, da ljudje dlje prejemajo pokojnino in plačujejo manj prispevkov, kar lahko obremeni pokojninske sklade. ...

Kretschmann poziva k novim pokojninskim modelom z vidika podaljševanja pričakovane življenjske dobe ter zdravih in produktivnih upokojencev
Glede na poročilo avtorja www.n-tv.de, Winfried Kretschmann, predsednik vlade Baden-Württemberga, poziva k »drugim pokojninskim modelom« glede na podaljševanje pričakovane življenjske dobe in spreminjajočo se zmožnost starejših za delo. Pritožuje se, da letne subvencije za pokojninsko zavarovanje predstavljajo skoraj četrtino zveznega proračuna in da ima veliko državljanov previsoka pričakovanja.
Pravzaprav je podaljševanje pričakovane življenjske dobe in spreminjanje zmožnosti starejših za delo dejavnik, ki vpliva na pokojninsko politiko. Glede na študijo zveznega statističnega urada se bo pričakovana življenjska doba v Nemčiji v naslednjih nekaj letih še podaljševala. To pomeni, da ljudje dlje prejemajo pokojnino in plačujejo manj prispevkov, kar lahko obremeni pokojninske sklade.
Zahteva po »drugih pokojninskih modelih« bi lahko pomenila premik upokojitvene starosti ali nove spodbude za daljši delovni čas. To bi lahko imelo neposreden vpliv na trg dela, saj bi starejši delavci dlje ostali na delovnem mestu in bi mlajši delavci lažje začeli. Takšne reforme bi lahko tudi povečale pomen zasebnega pokojninskega zavarovanja in pokojninskih shem podjetij.
Kretschmannova kritika »pokojnine pri 63 letih« in oprostitve odbitkov po 45 letih zavarovanja bi lahko vodila tudi do revizije in morebitne reforme tega pokojninskega modela. To bi lahko vplivalo na finančno stabilnost pokojninskih skladov in bi ga bilo morda treba izravnati z ukrepi prerazporeditve ali povečanjem prispevkov.
Na splošno bi bilo preoblikovanje pokojninskih modelov kompleksen proces, ki bi lahko imel daljnosežne učinke na trg dela, finančni sektor in celotno gospodarstvo. Ponuja priložnost za prilagoditev pokojninskih sistemov spreminjajočim se demografskim in gospodarskim okoliščinam, lahko pa tudi izzive in spore.
Preberite izvorni članek na www.n-tv.de