Leipzig v finančni krizi: Mesto se boji eksplozije dolga!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Leipzig se spopada z najhujšo finančno krizo po drugi svetovni vojni: nujni so rezi, naraščajoči dolgovi in ​​varčevalni program.

Leipzig v finančni krizi: Mesto se boji eksplozije dolga!

V Leipzigu je sredi počitniškega časa v mestni hiši napeta finančna situacija. Finančni župan Torsten Bonew (CDU) opisuje razmere kot "izjemno napete" in izraža veliko zaskrbljenost župana Burkharda Junga (SPD) glede finančne situacije v mestu. Konec junija so se zaostrili notranji varčevalni ukrepi, ki so povzročili reze na različnih področjih. Med drugim so bila zamrznjena projektna sredstva za kulturno sceno, na novo so se pogajali o financiranju vrtcev in zahtevali reze v šolskem socialnem delu. Jung trenutne razmere imenuje "najresnejša finančna kriza po drugi svetovni vojni".

V začetku junija je potekala »krizna razprava« med mestnim in državnim vodstvom, ki je pritiske za reševanje uradila. Mesto se sooča s številnimi finančnimi izzivi: padajočimi prihodki od davka na promet, naraščajočimi izdatki za osebje in socialnimi stroški ter pomembnim posojilom v višini 60 milijonov evrov za kliniko St. Georg. Odhodki prehitevajo prihodke in predvidevajo, da se bodo kratkoročni krediti do julija povečali za 320 milijonov evrov. Mestni proračun znaša skoraj tri milijarde evrov letno.

Rastoči dolg in varčevanje

Raven dolga v Leipzigu se bo povečala z 0,5 milijarde evrov leta 2023 na skoraj 2,2 milijarde evrov leta 2029. Mesto se boji tudi finančne vrzeli v višini 190 milijonov evrov do leta 2028. Da bi preprečili ta razvoj, je bil sprožen varčevalni program, ki naj bi prihranil 100 milijonov evrov, vključno z ukinitvijo več sto delovnih mest v mestni hiši, vendar brez odpuščanj. Proračun naj bi bil potrjen šele po poletnih počitnicah septembra; do takrat bo veljal začasni proračun, ki omejuje financiranje in naložbe. Konkretne informacije o potrebnih rezih in odloženih naložbah trenutno niso jasne.

Trenutno finančno poročilo Leipziga kaže na zaskrbljujoč razvoj dogodkov. Po podatkih l-iz se je dolg s 464,8 milijona evrov 31. decembra 2022 povečal na 824,3 milijona evrov 31. decembra 2023. To pomeni drastičen dolg na prebivalca s 754 evrov na 1336 evrov. Med pandemijo korone so se bali, da bo dolg narasel preko 1 milijarde evrov, a se to ni zgodilo. Številne zvezne in državne podporne službe so ublažile dodatne stroške, povezane s pandemijo, in zmanjšale prihodke.

Naložbe in prihodnji izzivi

Leta 2022 je Leipzig zabeležil vrh davčnih prihodkov v višini 751 milijonov evrov. V letu 2023 je bila pozitivna slika davčnih prihodkov, ki so bili napovedani v višini 859 milijonov evrov neto in so z 941 milijoni evrov že presegli pričakovanja. V poslovnem letu 2023 je predviden plus v višini okoli 18 milijonov evrov, čeprav je bil načrtovan minus v višini 55 milijonov evrov. Kljub temu so razmere v mestu še vedno napete, saj zaostanki naložb še naprej naraščajo, finančni manevrski prostor pa je omejen.

Če povzamemo, so finančni obeti za Leipzig izjemno zahtevni. Mesto se sooča s potrebo po povečanju varčevalnih pritiskov ob ohranjanju osnovnih storitev in infrastrukture za izpolnjevanje potreb državljanov. Pričakovati je nove razprave o proračunu, saj pritiski naraščajo z vseh strani. Pomanjkanje sredstev bi lahko imelo daljnosežne posledice za lokalni razvoj in kakovost življenja prebivalcev.

Za več informacij o tej temi obiščite lvz.de in l-iz.de.