Nov proračun EU: 2 bilijona evrov za varnost in rast!

Nov proračun EU: 2 bilijona evrov za varnost in rast!

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes predstavila obsežen predlog za povečanje dolgoročnega proračuna Evropske unije. Novi proračun za leta 2028 do 2034 naj bi znašal okoli 2 bilijona evrov, kar je okoli 700 milijard evrov nad trenutnim proračunom. To predstavlja pomemben korak za krepitev naložb v varnost in obrambo, zlasti v kontekstu geopolitičnih napetosti, kot je trenutna situacija z Rusijo. Von der Leyen je ta proračun opisala kot "proračun za novo dobo", ki bi moral izpolniti evropske ambicije.[SRF]

Povečanje proračuna nima samo finančnih, ampak tudi oblastno-politične razsežnosti. Povečanje bi lahko okrepilo položaj Evropske komisije v političnem okolju Unije. Proračun se v veliki meri financira iz prispevkov držav članic, pri čemer Nemčija kot gospodarsko najmočnejša država prispeva približno četrtino proračuna EU. Komisija načrtuje, da bo v prihodnje v proračunu neposredno predvidela manj denarja, da bi se lahko prožneje odzvala na izzive hitro razvijajočega se globalnega okolja.[BR]

Novi viri prihodkov in nacionalni načrti

Za financiranje povečanja proračuna Von der Leyen predlaga različne nove vire prihodkov. Ti med drugim vključujejo:

• Eine Abgabe für große Unternehmen mit einem Jahresumsatz von über 50 Millionen Euro.
• Eine Abgabe auf nicht für das Recycling gesammelten Elektroschrott.
• Ein Teil der Einnahmen aus nationalen Tabaksteuern, die nach Brüssel fließen sollen.

Komisija prav tako zahteva, da vsaka država EU pripravi nacionalni načrt za reforme in naložbe (NRP), ki določa, kako se bodo uporabljala sredstva EU. Namen tega je zagotoviti, da se sredstva uporabljajo ciljno in učinkovito.[SRF]

Dolgotrajna pogajanja in učinki na Švico

Pogajanja o novem finančnem okviru naj bi bila dolgotrajna in zapletena. O predlogu povečanja proračuna morajo razpravljati in ga potrditi tako države EU kot Evropski parlament. Medtem ko mora parlament sprejeti odločitev z večino, morajo države članice proračun sprejeti soglasno. Ta obsežna pogajanja imajo tudi posledice za Švico, zlasti v zvezi z dodatnim financiranjem raziskovalnih in izobraževalnih programov ter novim davkom na velika podjetja.[BR]

Drugi finančni vidik je odplačevanje razvojnega sklada Corona, ki se začne leta 2028 in naj bi trajalo do leta 2058. Ta odplačila bi lahko zahtevala od 25 do 30 milijard evrov letno, kar bi lahko predstavljalo dodaten finančni pritisk na države članice EU.[SRF]