Vlada načrtuje dostop do milijard evrov na pozabljenih bančnih računih!

Vlada načrtuje dostop do milijard evrov na pozabljenih bančnih računih!

Zvezna vlada je napovedala načrte za nov zakon, katerega cilj je mobilizacija milijard evrov s tako imenovanih mirujočih bančnih računov. Po ocenah je na teh računih od dve do devet milijard evrov, ki so pogosto posledica premoženja brez dedičev ali nedostopnih računov pokojnih imetnikov računov. Ta sredstva naj bi se stekala v državni sklad za socialne naložbe, kot je zapisano v koalicijski pogodbi med Sindikatom in SPD.

Osrednji vidik te pobude je želja, da bi sredstva porabili za skupno dobro, podobno kot se je že uveljavilo v Veliki Britaniji. Tam se sredstva z neaktivnih računov po 15 letih uporabe prenesejo v družbene projekte. Zvezna vlada namerava tudi uvesti pravno definicijo mirujočih računov in ustvariti centralni register za celovito evidentiranje teh računov.

Izzivi in ​​pravni pomisleki

Združenje nemških bank je izrazilo zaskrbljenost zaradi pravnih ovir, povezanih z načrtovanim zakonom. Trenutno ni zakonskih zahtev, ki bi določale obdobje, po katerem se račun šteje za mirujočega. Generalni svetovalec nemškega bančnega združenja Thorsten Höche opozarja na težave, ki lahko nastanejo zaradi morebitnega državnega posega v lastninske pravice.

Nadaljnjo težavo predstavlja pomanjkanje jasnosti glede tega, ali je račun razvrščen kot neaktiven po petih, desetih ali dvajsetih letih brez gibanja. Trenutno po nemški zakonodaji gre premoženje brez dedičev zadevni zvezni državi ali zvezni vladi, če ni mogoče identificirati dedičev. Banke lahko hranijo sredstva po 30 letih brez gibanja na računu. Za račune, ki so pozabljeni, a niso brez dedičev, se denar na banko nakaže tudi po 30 letih, vendar je banka ob kasnejših terjatvah dolžna znesek izplačati.

Dejavniki tveganja in kritika

Kritiki opozarjajo, da bi prezgodnja uporaba teh sredstev lahko povzročila pravne spore. Če vlada od bank zahteva sredstva, ki morda pripadajo drugemu imetniku računa, lahko to privede do znatnih pravnih sporov. Če imetnik računa umre, je treba najprej preveriti, ali so dediči. V nasprotnem primeru država nastopa kot dedič in lahko uveljavlja terjatve do bank, pri čemer bi denar šel državi pokojnikovega zadnjega prebivališča.

Na splošno so načrti zvezne vlade pod pritiskom za odpravo pravnih negotovosti in opredelitev jasnih predpisov za mirujoče račune. Razprava o dostopu do teh sredstev se bo v prihodnjih mesecih še stopnjevala, ko bo oblikovan ustrezen pravni okvir.

Več informacij o tej temi najdete na Sever24 in MDR.