Pokojninske spremembe 2024: Januarja pomembne finančne spremembe za upokojence
Po poročanju www.ruhr24.de leto 2024 upokojence čaka nekaj pomembnih sprememb. Poleg spremenjene starostne omejitve stopajo v veljavo tudi finančne spremembe. Redna starostna meja 66 let velja od januarja 2024 za vse, rojene leta 1958. Upokojitvena starost se zvišuje tudi za tiste z dolgoletnim zavarovanjem, ki so rojeni leta 1960. Poleg tega se zvišujejo odbitki za "pokojnino od 63" in obstajajo nove dodatne omejitve dohodka. Zvišujejo se tudi meje za odmero prispevkov v starih in novih zveznih deželah ter referenčna vrednost pokojnine. Zvišali se bodo najnižji in najvišji prispevki za prostovoljno zavarovanje v obveznem pokojninskem zavarovanju. Dvig minimalne plače prinaša...

Pokojninske spremembe 2024: Januarja pomembne finančne spremembe za upokojence
Glede na poročilo www.ruhr24.de,
Leto 2024 za upokojence prinaša nekaj pomembnih sprememb. Poleg spremenjene starostne omejitve stopajo v veljavo tudi finančne spremembe. Redna starostna meja 66 let velja od januarja 2024 za vse, rojene leta 1958. Upokojitvena starost se zvišuje tudi za tiste z dolgoletnim zavarovanjem, ki so rojeni leta 1960. Poleg tega se zvišujejo odbitki za "pokojnino od 63" in obstajajo nove dodatne omejitve dohodka. Zvišujejo se tudi meje za odmero prispevkov v starih in novih zveznih deželah ter referenčna vrednost pokojnine. Zvišali se bodo najnižji in najvišji prispevki za prostovoljno zavarovanje v obveznem pokojninskem zavarovanju. Zvišanje minimalne plače vodi do novih omejitev zaslužka za mala in srednje delovna mesta. Nova je tudi pokojninska olajšava za nove upokojence.
Nove pokojninske spremembe bodo morda nekoliko vplivale na trg in finančno industrijo. Zvišanje upokojitvene starosti pomeni, da bodo morali upokojenci dlje ostati v delovnem razmerju, preden se bodo lahko upokojili. To bi lahko vplivalo na trg dela, saj bi starejši delavci ostali dlje na delovnem mestu, zato bi bilo na voljo manj delovnih mest za mlajše delavce. Poleg tega, ker starejši delavci ostanejo zaposleni dlje časa, bodo podjetja morda morala razviti nove strukture dela, da bodo upoštevala potrebe starejših delavcev.
Zvišanje omejitev dodatnega dohodka za invalidske upokojence bi lahko povzročilo, da bi se več upokojencev odločilo dlje ostati v službi in zaslužiti dodatne prihodke. To bi lahko vplivalo na trg dela in stopnjo zaposlenosti starejših delavcev.
Zvišanje najnižjih in najvišjih prispevkov za prostovoljno zavarovanje v obveznem pokojninskem zavarovanju bi lahko povzročilo, da bi se več ljudi odločalo za dodatno zavarovanje za starost. To bi lahko vplivalo na pokojninsko industrijo, saj bo več ljudi povečalo svoje pokojninske prihranke in se odločilo za prostovoljne prispevke.
Zvišanje minimalne plače in s tem povezane nove omejitve zaslužka za male in srednje zaposlitve bi lahko pomenile, da lahko upokojenci, ki delajo s krajšim delovnim časom, zaslužijo višji dohodek. To bi lahko vplivalo na potrošnjo, saj bi lahko upokojenci imeli več denarja za porabo.
Uskladitev obdavčljivega pokojninskega deleža s 83 na 84 odstotkov bi lahko pomenila, da bodo novi upokojenci morali plačati višji znesek davka. To bi lahko vplivalo na davčne prihodke in finančne načrte upokojencev.
Preberite izvorni članek na www.ruhr24.de