Ogromen primanjkljaj na Zvezni agenciji: brezposelnost rekordno visoka!

Ogromen primanjkljaj na Zvezni agenciji: brezposelnost rekordno visoka!

Zvezna agencija za zaposlovanje se sooča z velikimi primanjkljaji, ki jih je mogoče pripisati povečani brezposelnosti in skrajšanemu delovnemu času. Po nedavnem poročilu, ki je bilo v petek predloženo proračunskemu odboru Bundestaga, se za leto 2023 pričakuje primanjkljaj v višini več kot 2,3 milijarde evrov. Ta problem še zaostruje trenutna jesenska napoved zvezne vlade, ki napoveduje brezposelnost pri 2,94 milijona v letu 2025, kar je več od prejšnje ocene 2,76 milijona. Za leto 2024 namerava zvezna agencija povečati svojo porabo za 2,46 milijarde evrov nad prvotno napovedano, kar kaže na nenehne izzive na trgu dela.

Prihodki zvezne agencije se razvijajo "večinoma v skladu z načrti", vendar so se stroški za brezposelnost, krajši delovni čas in nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti močno povečali. Predvsem plačila zaradi insolventnosti so se povečala za 23,5 odstotka na 630 milijonov evrov, kar jasno kaže na porast stečajev podjetij. Povečana poraba je nujna tudi za aktivno politiko trga dela: s 3,82 milijarde evrov na 4,36 milijarde evrov za leto 2024.

Aktivna in pasivna politika trga dela

V okviru teh dogodkov postaja politika trga dela vse pomembnejša. To vključuje vse ukrepe, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje na trgu dela. Ločimo aktivno in pasivno politiko trga dela. Aktivna politika trga dela je namenjena vračanju brezposelnih, predvsem dolgotrajno brezposelnih in starejših delavcev, v zaposlitev. V preteklosti je bil zasnovan za boj proti brezposelnosti, pogosto prek programov, kot sta zaposlovanje in usposabljanje.

Na drugi strani pa obstaja pasivna politika trga dela, ki blaži ekonomske posledice brezposelnosti z nadomestili plače, kot so nadomestila za brezposelnost in nadomestila za krajši delovni čas. V času pomanjkanja javnih sredstev in upada delovnih mest je učinkovitost aktivne politike trga dela vedno bolj pod vprašajem. Njihovi ukrepi pogosto koristijo le določenim skupinam, medtem ko je poudarjena osebna odgovornost brezposelnih, na primer z znižanjem nadomestil plače.

Evropski vplivi na trg dela

Organi, odgovorni za politiko trga dela, so poleg zakonodajne oblasti še Zvezna agencija za zaposlovanje, združenja delodajalcev in sindikati. Vse večjo vlogo ima tudi Evropska unija, zlasti s predpisi o prostem pretoku delavcev. Od maja 2011 je nemški trg dela odprt za državljane iz držav srednje in vzhodne Evrope, kar ima različne učinke na nacionalno politiko trga dela. To se dogaja v ozadju različnih standardov socialne politike in tradicij v državah članicah.

Izzivi, s katerimi se sooča zvezna agencija za zaposlovanje, se ne odražajo le v finančnih napovedih, temveč tudi v potrebi po oblikovanju sodobne in učinkovite politike trga dela. Kot kaže razvoj, sta ciljno usmerjena podpora prikrajšanim skupinam in prilagajanje evropskim okvirnim pogojem bistvenega pomena.

Prihajajoča likvidnostna pomoč zvezne vlade v višini 11,9 milijarde evrov do leta 2029 bi lahko pomagala zmanjšati finančno breme zvezne agencije in zagotoviti kritično stabilizacijo trga dela. Kako se bodo razmere razvijale glede na dinamične razmere na trgu, pa bomo še videli.

Za več informacij o učinkih in mehanizmih politike trga dela v Nemčiji si oglejte celovito Ekonomski leksikon in podrobno analizo Ogledalo oblasti.