Suche
Mein Konto
Finančni debakel Rostocka: primanjkljaj 40,9 milijona evrov – kaj zdaj?
Mesto Rostock poroča o finančnem primanjkljaju v višini 40,9 milijona evrov za leto 2024. Vzroki so naraščajoči socialni stroški in padajoči prihodki.
Finančni debakel Rostocka: primanjkljaj 40,9 milijona evrov – kaj zdaj?
Mestna uprava Rostocka je meščanom predstavila poročilo o predhodnih finančnih računih za leto 2024. V mestnem finančnem proračunu je po odplačilu posojil v višini 10 milijonov evrov primanjkljaj v višini 40,9 milijona evrov. Proračun je prvotno načrtoval izgubo v višini 35,3 milijona evrov. Ta izguba predstavlja najslabši letni rezultat po letu 2004.
Finančni senator dr. Chris von Wrycz Rekowski poudarja, da je državna kriza občinskih financ dosegla tudi Rostock. Vzroki za negativni rezultat so vse večja socialna obremenitev, visoke kolektivne pogodbe, stagniranje gospodarstva in nižji davčni prihodki. Poleg tega so bili navzdol popravljeni podatki o prebivalstvu in gospodarske napovedi. Medtem ko mestna podjetja za distribucijo dobička propadajo, se njihove finančne potrebe povečujejo.
Ukrepi mestne uprave
Da bi se soočila z izzivi, namerava mestna uprava povečati administrativno učinkovitost in optimizirati stroške osebja, najemnine, materiala in energije. Poleg tega je potrebna temeljita reorganizacija občinskih financ. Pozitivno v tem kontekstu je, da so bile v letu 2024 izvedene naložbe v vrednosti 112,8 milijona evrov, kar predstavlja nov rekord. Te naložbe presegajo povprečje preteklih let in so omogočile napredek pri prenovi in širitvi mestne infrastrukture.
V širšem kontekstu študija o občinskih financah v Severnem Porenju-Vestfaliji osvetljuje strukturne težave, s katerimi se soočajo številne občine. IW Köln poroča, da imajo na dolg najmočnejši negativni vpliv povračila stroškov in splošne alokacije iz države. Poleg tega naložbe in plačila socialnih transferjev močno povečujejo dolg, višji davčni prihodki pa imajo manjši vpliv.
Študija poudarja, da so se pred izbruhom korone ozka grla v občinskih proračunih zmanjšala. Za rešitev obstoječih problemov se priporoča mešanica ukrepov, ki vključuje tudi višje ravni socialnih pomoči zvezne ali državne vlade. Pri razbremenitvi občin naj bi pomagal tudi predlagani investicijski sklad v obsegu 450 milijard evrov.