Zaupnost in zvestoba: Kako nevaren je kadrovski svet!

Zaupnost in zvestoba: Kako nevaren je kadrovski svet!

V veljavni koalicijski pogodbi med Sindikatom in SPD zakon o kadrovskem predstavništvu ni omenjen. Ta vrzel je pritegnila pozornost zlasti nemškega združenja javnih uslužbencev, ki poudarja pomen soodločanja ter pravic in obveznosti predstavnikov zaposlenih. Pomembno vprašanje pri tem je obveznost zaupnosti, ki jo morajo spoštovati člani svetov zaposlenih.

Kršitev zaupnosti ima lahko za posledico izključitev iz sveta osebja v skladu z razdelkom 30 BPersVG ter kazenske posledice. Odvetnik Stefan Kascherus je na 15. forumu o pravu kadrovskega zastopanja posredoval informacije o teh pravnih pasteh in pojasnil, da je obveznost lojalnosti do delodajalca temeljna za svete zaposlenih.

Pravni okvir za zaupnost

Člani kadrovskih svetov so dolžni ohraniti zaupnost v zvezi z vsemi zadevami, s katerimi se seznanijo pri opravljanju svojih nalog. Ta uredba velja za člane sveta zaposlenih, člane, ki jih nadomeščajo, vodje oddelkov ter njihove predstavnike in druge prizadete osebe. Spoštovanje zaupnosti je ključnega pomena za zaupanje med oddelkom in predstavnikom osebja Haufe poročali.

Zvezni zakon o zastopanju osebja ima jasne predpise glede zaupnosti. Neupoštevanje ima lahko hude posledice, saj ne le ogroža temelje zaupanja med zaposlenimi in kadrovskim svetom, temveč ima lahko tudi delovnopravne posledice. V primeru kršitev so poleg disciplinskih ukrepov možne tudi zaporne kazni do pet let v skladu s členom 203, odstavek 2 št. 3 StGB.

Posebni izzivi in ​​izjeme

Izziv za svete zaposlenih je uskladiti dolžnost lojalnosti in dolžnost zaupnosti. To postane še posebej težko, ko gre za kršitve v zvezi z delom s strani sodelavcev, kot so težave z alkoholom med vožnjo. V skladu z veljavno sodno prakso ima dolžnost zaupnosti prednost pred dolžnostjo poročanja o kršitvah dolžnosti. Obveznost razkritja pa velja, če obstaja nevarnost hujših posledic za urad.

Opozoriti je treba, da zakon predvideva tudi nekatere izjeme od obveznosti zaupnosti. Članom sveta uslužbencev na primer ni treba ohraniti zaupnosti do drugih članov svojega predstavništva. Tudi v primeru očitnih in manj pomembnih dejstev ni obveznosti varovanja tajnosti. Vendar pa načeloma velja absolutna obveznost zaupnosti, ne glede na kakršno koli navedbo potrebe po tajnosti.

Poudarjena je tudi potreba po posvetovanju, če obstajajo dvomi o zaupnosti. Dolžnost zaupnosti ne velja samo za kadrovske svete, ampak velja tudi za vse zaposlene v pisarni, kar bistveno širi pravni okvir.

Na splošno ta kontekst poudarja pomen odgovornega in pravno varnega zastopanja zaposlenih ter izzive, ki izhajajo iz različnih obveznosti.