Švica se loteva porabe: paket pomoči EP27 povzroča razburjenje!

Švica se loteva porabe: paket pomoči EP27 povzroča razburjenje!

Švica se trenutno sooča z ogromnimi izzivi fiskalne politike, ki jih deloma poganjajo demografske spremembe in nenehne potrebe po vojaški varnosti. Toda v nasprotju z državami, kot so Francija, Nemčija, ZDA in Italija, se Švica zavezuje z dolžniško zavoro, ki določa, da lahko zvezna vlada porabi le toliko, kolikor sprejme. Ta uredba sili Švico, da strogo nadzoruje svojo porabo, kar se odraža v na novo predstavljenem paketu pomoči EP27, katerega cilj je zmanjšati porabo za skoraj 3 milijarde frankov do leta 2028. To ustreza prihranku. 3 odstotke na skupni proračun 98 milijard frankov, kot Economiesuisse poročali.

EP27 naleti na politični odpor, vendar je potreba po proračunski disciplini nedvomna. Visoki dolgovi vodijo do višjih obrestnih obremenitev, ki omejujejo finančno prožnost Švice. Države z visokimi stopnjami dolga, kot sta Francija in ZDA, porabijo velik delež svojih prihodkov za obresti na dolg, kar posledično vpliva na naložbe na ključnih področjih, kot so izobraževanje, infrastruktura in varnost. V Švici pa nizka zadolženost omogoča fleksibilno določanje finančnih prioritet.

Medgeneracijska pravičnost in dolžniška zavora

Razprava o pravilu dolga se vrti tudi okoli vprašanja medgeneracijske pravičnosti. Trenutna dolžniška politika obremenjuje prihodnje generacije, ki bodo morale odplačevati danes prevzete dolgove. Vzdržna finančna politika ne le krepi zaupanje prebivalcev, vlagateljev in bonitetnih agencij, ampak je ključnega pomena tudi za stabilnost države. Očitno je, da dolžniška zavora pomaga Švici preprečiti morebitno spiralo dolga in določiti potrebne prednostne naloge, da bi zagotovili stabilnost nacionalnih financ tudi v času krize.

Za obvladovanje finančnih izzivov na način, usmerjen v prihodnost, pristop reforme zaviranja dolga vsebuje predloge, ki razlikujejo med javno potrošnjo in potrebnimi naložbami. Reforma bi lahko med drugim izvzela povišanje plač v javnem sektorju iz omejitev dolga in povečala javne naložbe, ki spodbujajo gospodarsko uspešnost in dolgoročno blaginjo. Študije kažejo, da lahko 100 evrov, vloženih v izobraževanje, privede do dodatnih 200 do 300 evrov davčnih prihodkov. Zato se kritiki zavzemajo za ponovno uvedbo zlatega pravila, ki zagotavlja, da morajo neto naložbe ostati trajno pozitivne, da se zagotovi kapital in konkurenčnost, kot je ta DIW analizirali.

Pri prihodnji uspešnosti države je treba upoštevati tudi izzive, kot so demografske spremembe in pospešena digitalizacija. Ustrezno upravljanje naložb je potrebno za odpravo obstoječega zaostanka v javnem kapitalu v višini nekaj sto milijard evrov. Predlogi vključujejo tudi omejitev izdatkov za javno potrošnjo, medtem ko naj bi bili socialni izdatki, kot so pokojnine, izključeni.

Trenutni finančni pogoji so sprejemljivi, ker ima zvezna vlada trenutno dobre pogoje za upravljanje dolga. Povečanje obresti ali dolga pa bi lahko znatno povečalo breme obresti in omejilo finančne možnosti Švice. Navsezadnje je pomembno razviti celovit in pregleden pristop, ki bo Švici omogočil, da bo spoštovala dolžniško zavoro in vlagala v prihodnost.