Bolnišnice v porastu: Kanček upanja kljub finančnim skrbem!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Finančno stanje švicarskih bolnišnic v letu 2024: Pregled dobičkov in izgub. Prihodnji obeti in izzivi.

Bolnišnice v porastu: Kanček upanja kljub finančnim skrbem!

Finančni položaj švicarskih bolnišnic ostaja napet, čeprav nekatere ustanove kažejo pozitivne znake. Medtem ko univerzitetna bolnišnica Basel (USB) za leto 2024 napoveduje dobiček v višini 200.000 frankov, je še veliko bolnišnic v območju izgube. Predsednik upravnega odbora Robert-Jan Bumbacher poudarja, da je USB na poti do finančnega uspeha, vendar celoten pregled kaže drugačno sliko. Univerzitetna bolnišnica v Zürichu je za leto 2023 poročala o izgubi v višini okoli 30 milijonov frankov, kar je izboljšanje v primerjavi z 49 milijoni frankov leto prej. Tudi Bernsko otočje je zabeležilo skoraj 24 milijonov frankov izgube, kar pa lahko štejemo za napredek v primerjavi z letom prej, ko je bila več kot trikrat višja.

Finančni položaj številnih bolnišnic ostaja na splošno problematičen. Po mnenju Christine Wanner, urednice SRF Bundeshaus, pozitivnih dogodkov ne bi smeli prezgodaj razlagati kot preobrat trenda. Povprečna marža EBITDA za leto 2023 je le 1,8 %, kar jasno kaže, da številne bolnišnice ne dosegajo ciljne marže. Da bi lahko vlagali v prihodnost – zlasti glede na staranje prebivalstva – so nujni okoli 10-odstotni višji dobički.

Zmagovalci in poraženci v bolnišničnem sistemu

Raziskava avtorja Medinside ponazarja finančne težave različnih bolnišnic. Zdravstveni ekonomist Heinz Locher situacijo opisuje kot "dramatično" in opozarja na morebitne težave z novogradnjami v naslednjih 10 do 15 letih. Posebej zaskrbljujoč je položaj institucij, kot so bolnišnica Aarau, bolnišnica Freiburg in bolnišnice St. Gallen, ki so v kritičnem finančnem položaju.

Nasprotno so bolnišnice s stabilnimi finančnimi rezultati, kot je bolnišnica Zollikerberg, ki je dosegla najvišjo EBITDA maržo, 12,7 %. Tudi bolnišnice Thurgau, Limmattal, Bülach in Wetzikon so vse nad mejo 10 %. Institucije s to maržo lahko zagotovijo svoje poslovanje na dolgi rok, tiste v spodnji polovici tabele pa se soočajo s finančnimi omejitvami. Nemiri in hitre spremembe strategije so negativno vplivale tudi na finančne rezultate, na primer v skupini Lindenhof.

Obeti za bolnišnično oskrbo v prihodnosti

Na finančno stanje vplivajo zunanji dejavniki, kot sta učinkovitejše kadrovsko načrtovanje in manjša odvisnost od zunanjega negovalnega osebja v USB, kar direktor Rakesh Padiyath navaja kot del uspeha. Kljub temu ostaja podpora kantonov predvsem kratkoročna in ne velja za trajnostno rešitev. Bolnišnična oskrba dolgoročno zahteva celovito, nadregionalno načrtovanje, da bi se lahko ustrezno odzvala na vse večje potrebe bolnikov v spreminjajočem se demografskem kontekstu.

Na splošno je jasno, da so izzivi, s katerimi se sooča švicarski bolnišnični sistem, daljnosežni in da bo ključnega pomena, kako bodo institucije prilagodile svoje strukture in strategije za doseganje prihodnje finančne stabilnosti.