Močno povečanje poročil o boleznih: poročilo AOK o absentizmu za leto 2023 kaže zaskrbljujoč trend

Močno povečanje poročil o boleznih: poročilo AOK o absentizmu za leto 2023 kaže zaskrbljujoč trend

AOK je v svojem poročilu o absentizmu za leto 2023 ugotovil močno povečanje bolniške odsotnosti zaradi duševnih bolezni v podjetjih. Po trenutni analizi se je število primerov bolezni zaradi duševnih bolezni od leta 2012 do leta 2022 povečalo za 48 odstotkov, medtem ko so se vse druge skupine bolezni povečale za 35 odstotkov. Posebej prizadeti so bili poklici v zdravstvenih in socialnih storitvah, v »javni upravi/socialnem zavarovanju« in v »bankah/zavarovalnicah«.

V primerjavi z drugimi boleznimi so duševne bolezni pogosto povezane z daljšo odsotnostjo. V letu 2022 so duševne bolezni v povprečju trajale 29,6 dneva, na primer bolezni dihal pa le 7,1 dneva.

Tudi raziskava Znanstvenega inštituta AOK v okviru poročila o absentizmu za leto 2023 kaže, da veliko zaposlenih trpi zaradi psihičnega stresa. Izčrpanost, jeza, sitnost in brezvoljnost so najpogostejše težave, ki jih omenjajo v zvezi z delom. 78 odstotkov anketiranih se pritožuje nad izčrpanostjo, 75 odstotkov nad jezo in sitnostjo ter 66 odstotkov brezvoljnosti. Čeprav so se vrednosti glede na prejšnja leta nekoliko znižale, so še vedno nad ravnmi pred pandemijo.

Raziskava tudi kaže, da 47 odstotkov zaposlenih zaznava močne do zelo močne spremembe v svojih podjetjih, tako zaradi pandemije kot tudi kot posledice tehnološkega razvoja. 35 odstotkov jih je strah prihodnosti glede razmer v družbi kot celoti, le 8 odstotkov pa se jih boji prihodnosti glede svojega delodajalca. Podjetja, ki jih zaposleni ocenjujejo kot trajnostna, imajo po raziskavi manj odsotnosti z dela. Ti zaposleni so bili v zadnjih dvanajstih mesecih pred anketiranjem zaradi bolezni odsotni v povprečju 11,6 dneva, medtem ko je bilo povprečje zaposlenih, ki so slabše ocenili svojo sposobnost preživetja, 16,2 dneva.

Vse večje število bolniških izvidov zaradi duševnih bolezni pomembno vpliva na trg dela in finančni sektor. Podjetja se lahko soočijo s povečanim časom izpadov zaposlenih, kar lahko povzroči zamude pri proizvodnji in finančne izgube. Poleg tega se povečujejo stroški bolniških nadomestil in kadrovanja na predstavništvih. Povečan psihični stres zaposlenih lahko vpliva tudi na zadovoljstvo pri delu, kakovost dela in delovno vzdušje. Zato postaja vse pomembnejše vlaganje v promocijo zdravja na delovnem mestu ter ponudba ukrepov za preprečevanje stresa in psihološka podpora.

Po poročilu Ruhr Nachrichten [Vir](https://www.ruhrnachrichten.de/ueberregionales/ Fehlzeiten-report-2023-aok-starker-stieg-von-krankmelden-psychische-kranken-w796643-2000973412/