Davčni spor v koalicijski pogodbi: Kdo bo plačeval prihodnost?

11. aprila 2025 so bila podrobno analizirana stališča Unije in SPD glede davkov in financ. Medtem ko SPD govori o "dodatnem bremenu za tiste, ki zaslužijo največ", vodja CSU Markus Söder izključuje zvišanje davkov. Koalicijska pogodba obljublja razbremenitve, a brez dvigov davkov. Številne ideje delovne skupine niso uresničene, solidarnostni pribitek pa ostaja, čeprav si v sindikatu prizadevajo za njegovo odpravo. SPD je želela reformirati tudi davek na dediščino, a to ni zasidrano v koalicijski pogodbi.

Koalicijska pogodba vsebuje obljube o znižanju dohodninske obremenitve zaposlenih, a natančne podrobnosti ostajajo nejasne. Pogodba je močno podpisana s strani Unije in se osredotoča na reformo davka od dohodkov pravnih oseb. Vodja CDU Friedrich Merz je obljubil "spodbujanje naložb" za podjetja. Ekonomistka Monika Schnitzer iz Sveta ekonomskih strokovnjakov je dejala, da bodo velika podjetja imela koristi od turbo depreciacije. Obstajajo pomisleki glede morebitne uporabe 500 milijard evrov vrednega posebnega sklada, ki bi ga lahko uporabili za darila volilne kampanje. CSU je v pogodbo vključil drage projekte, kot so materinske pokojnine in kmetijske subvencije za dizelsko gorivo.

Pomembne točke koalicijske pogodbe

Ostaja vprašanje, ali je koalicija sposobna financirati svoje projekte brez dviga davkov. Predsednik SPD Lars Klingbeil je poudaril, da je treba vse točke koalicijske pogodbe financirati. Pogodba vsebuje skupaj 299 "želim" in 803 "bom", vendar pogosto v obliki testov. Višina pokojnine naj bi bila do leta 2031 zagotovljena pri 48 odstotkih, kar zahteva dodaten denar. CSU načrtuje tudi razširitev materinske pokojnine, kar bo stalo okoli pet milijard evrov na leto. Ta se financira iz davčnih prihodkov, s povišanjem s 100 evrov na 120 evrov na otroka.

Drugi projekt v koalicijski pogodbi je uvedba "predčasne pokojnine", pri kateri naj bi vsak mesec na pokojninsko varčevanje nakazali deset evrov na otroka. Ta projekt bi lahko stal več kot 80 milijonov evrov na leto, veljati pa naj bi začel leta 2026. Merz je poudaril, da sta bistvena odgovorna poraba davčnega denarja in trden zvezni proračun. Vsi projekti so predmet financiranja.

Poleg tega je bilo v koalicijski pogodbi določeno, da so zavrnitve prosilcev za azil na zunanjih mejah EU možne v koordinaciji z evropskimi partnerji, ne da bi to vplivalo na pravico do azila. Redno obdobje naturalizacije ostaja pet let, begunci z omejenim statusom zaščite pa dve leti ne smejo pripeljati družinskih članov. Kontroverzni »Zakon o ogrevanju« naj bi umaknili in nadomestili z novim Zakonom o energiji v stavbah, ki naj bi bil bolj prožen.

Nadalje so predvidena znižanja prejemkov v korist državljanov; če je razumno delo večkrat zavrnjeno, lahko pride do "popolnega odvzema ugodnosti". V prihodnje se bo državljanska ugodnost imenovala »osnovna varnost za iskalce zaposlitve«. Od prihodnjega leta je predvidena minimalna plača 15 evrov na uro, kar je še en pomemben korak v koalicijski pogodbi.