Študija: Starostne skupine in poročila o bolezni - Vloga duševnega zdravja
Po poročilu www.tagesschau.de nova študija kaže, da se različne starostne skupine različno soočajo z bolniško odsotnostjo. Veliko vlogo igra predvsem duševno zdravje. Predsodke do generacije Z študija deloma potrdi, a tudi ovrže. Mlada generacija odrašča v nestabilnih časih in jo krojijo dogodki, kot je pandemija korone. To pomeni, da živijo bolj ozaveščeno tukaj in zdaj in posvečajo več pozornosti svojemu duševnemu ravnovesju ter dobremu ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem. Starejše generacije se nagibajo k sprejemanju nezdravih delovnih pogojev, medtem ko so mlajše generacije bolj pripravljene dati prednost svojemu zdravju. Študija kaže, da je predvsem generacija Z...

Študija: Starostne skupine in poročila o bolezni - Vloga duševnega zdravja
Glede na poročilo avtorja www.tagesschau.de,
Nova študija kaže, da se različne starostne skupine različno soočajo z bolniško odsotnostjo. Veliko vlogo igra predvsem duševno zdravje. Predsodke do generacije Z študija deloma potrdi, a tudi ovrže.
Mlada generacija odrašča v nestabilnih časih in jo krojijo dogodki, kot je pandemija korone. To pomeni, da živijo bolj ozaveščeno tukaj in zdaj in posvečajo več pozornosti svojemu duševnemu ravnovesju ter dobremu ravnotežju med poklicnim in zasebnim življenjem. Starejše generacije se nagibajo k sprejemanju nezdravih delovnih pogojev, medtem ko so mlajše generacije bolj pripravljene dati prednost svojemu zdravju.
Študija kaže, da je zlasti generacija Z osumljena, da kliče bolne, čeprav je sposobna delati. Podatki Techniker Krankenkasse to sliko na prvi pogled potrjujejo, ob natančnejšem pregledu pa pokažejo, da mladi zaradi bolezni v povprečju izostanejo manj dni kot starejši zaposleni.
Raziskovalec trga dela in ekonomist Alexander Spermann ugotavlja, da je mlajša generacija bolj pozorna na svoje zdravje, predvsem na duševno zdravje. To je vidno tudi v kasnejših učinkih korone pandemije na trg dela. Mlajša generacija zahteva modele dela, ki omogočajo boljše ravnotežje med delom in svobodo, kar na koncu koristi vsem.
Pozitiven trend pa je tudi ta, da danes bistveno manj zaposlenih kljub bolezni hodi v službo. To kaže, da postaja zdravje, zlasti duševno, za delovno silo vse bolj pomembno.
Mlada generacija na splošno zahteva več pozornosti do duševnega zdravja in vodenja zdravja pri delu v podjetjih in od menedžerjev, ne glede na starost zaposlenih. To bi lahko dolgoročno vodilo do bolj zdrave in motivirane delovne sile.
Preberite izvorni članek na www.tagesschau.de