ZDA in Kitajska za pogajalsko mizo: trgovinski spor spet eskalira!
Kitajska in ZDA začenjata pogovore za rešitev trgovinskega spora. Pomembne teme vključujejo omejitve izvoza tehnologije in redke zemlje.
ZDA in Kitajska za pogajalsko mizo: trgovinski spor spet eskalira!
9. junija 2025 bodo v Londonu potekali novi pogovori med ZDA in Kitajsko, da bi ublažili sedanji trgovinski konflikt. Tega pomembnega srečanja se udeležujejo visoki predstavniki obeh držav. Na kitajski strani bo prisoten podpredsednik vlade He Lifeng, medtem ko bodo ZDA zastopali finančni minister Scott Bessent, minister za trgovino Howard Lutnick in trgovinski predstavnik Jamieson Greer. Ta krog pogajanj, prvi po majskem trgovinskem sporazumu, ki je vključeval začasno opustitev visokih carin, je izhajal iz telefonskega pogovora med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom.
Ključne sporne točke v pogajanjih vključujejo omejitve ZDA glede izvoza tehnologije na Kitajsko in kitajski nadzor izvoza redkih zemelj. Te strateške surovine so ključne za številne industrije in Kitajska ima v lasti več kot 90 odstotkov svetovne proizvodnje. Zato se na državo pogosto gleda kot na monopolista na tem področju. Novi kitajski nadzor izvoza od izvoznikov zahteva, da pridobijo dovoljenja za nekatere redke zemlje in navedejo, katerim zahodnim podjetjem želijo dobavljati. Ti ukrepi so neposreden odgovor na kazenske carine do 145 odstotkov, ki jih je uvedel Trump.
Posledice trgovinskih pogajanj
Trgovinski konflikt med obema svetovnima silama je že privedel do trgovinskega primanjkljaja ZDA s Kitajsko v višini skoraj 300 milijard dolarjev. Leta 2024 so ZDA na Kitajsko izvozile za 143 milijard dolarjev blaga, medtem ko je uvoz iz Kitajske dosegel 439 milijard dolarjev. Trumpov cilj je s svojimi carinami zmanjšati ta primanjkljaj z višjimi davki in okrepiti domačo proizvodnjo. Toda poslovni kritiki opozarjajo na potencialno negativen vpliv višjih uvoznih dajatev na cene in gospodarsko rast.
Nov kitajski nadzor izvoza bi lahko imel pomembne posledice za svetovne dobavne verige. Podobne omejitve od decembra veljajo za druge kritične elemente, kot sta galij in germanij. V preteklosti se je pokazalo, da je Kitajska pripravljena uporabiti svojo izvozno politiko kot sredstvo ekonomskega pritiska; Leta 2010 je prepoved izvoza redkih zemelj povzročila dramatično zvišanje cen, zlasti na Japonskem.
Trump je prav tako napovedal ali že uvedel številne nove carine kot del svoje trgovinske politike, vključno z dodatno 10-odstotno kaznijo za skoraj ves uvoz. Zakonitost teh ukrepov se trenutno preučuje v več postopkih, pri čemer Trump razmišlja tudi o tem, da bi na koncu spor posredoval vrhovnemu sodišču. Kitajsko vodstvo zdaj poziva k razveljavitvi ukrepov ZDA, ki se jim zdijo neugodni, in k objektivni oceni napredka v pogajanjih.
Prihajajoči pogovori in temeljna vprašanja so zato pomembni ne le za neposredne trgovinske partnerje, ampak tudi za svetovno gospodarsko stabilnost, na katero bi te napetosti lahko vplivale. Dogodke pozorno spremljamo, saj bi lahko vplivali na države, kot sta Nemčija in Japonska.