Izvršna direktorica Doris Pfeiffer opozarja na dvig prispevkov za zdravstveno zavarovanje in poziva k finančni reformi, ki bi rešila težave.

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Predsednica krovnega združenja obveznih zdravstvenih zavarovalnic Doris Pfeiffer po poročanju www.rnd.de kritično ocenjuje izjave zdravstvenega ministra Lauterbacha glede razvoja prispevkov za zdravstveno zavarovanje v letu 2024. Dodatni prispevek se bo po njenem mnenju povečal le za desetinko odstotne točke, kar pa je le računska spremenljivka. V začetku leta naj bi se namreč povprečna prispevna stopnja dvignila na okoli 16,3 odstotka, kar za zavarovance in delodajalce pomeni dodatno obremenitev okoli 8 evrov na mesec. Poleg tega trdi, da so se izdatki za zdravstvo nenavadno povečali, zlasti bolnišnični stroški. Opozarja tudi na morebitna nadaljnja zviševanja prispevnih stopenj...

Gemäß einem Bericht von www.rnd.de, gibt Doris Pfeiffer, die Vorstandsvorsitzende des Spitzenverbandes der gesetzlichen Krankenkassen, eine kritische Einschätzung zu den Aussagen von Gesundheitsminister Lauterbach bezüglich der Beitragsentwicklung zur Krankenversicherung im Jahr 2024. Ihrer Meinung nach, werde der Zusatzbeitrag lediglich um ein Zehntelprozentpunkt steigen, was jedoch nur eine Rechengröße darstelle. Tatsächlich steige der durchschnittliche Beitragssatz zum Jahresanfang voraussichtlich auf circa 16,3 Prozent, was einer Mehrbelastung von etwa 8 Euro monatlich für Versicherte und Arbeitgeber bedeute. Darüber hinaus führt sie an, dass die Ausgaben im Gesundheitswesen ungewöhnlich stark angestiegen seien, insbesondere die Kosten für Krankenhäuser. Zudem warnt sie vor möglichen weiteren Beitragssatzerhöhungen …
Predsednica krovnega združenja obveznih zdravstvenih zavarovalnic Doris Pfeiffer po poročanju www.rnd.de kritično ocenjuje izjave zdravstvenega ministra Lauterbacha glede razvoja prispevkov za zdravstveno zavarovanje v letu 2024. Dodatni prispevek se bo po njenem mnenju povečal le za desetinko odstotne točke, kar pa je le računska spremenljivka. V začetku leta naj bi se namreč povprečna prispevna stopnja dvignila na okoli 16,3 odstotka, kar za zavarovance in delodajalce pomeni dodatno obremenitev okoli 8 evrov na mesec. Poleg tega trdi, da so se izdatki za zdravstvo nenavadno povečali, zlasti bolnišnični stroški. Opozarja tudi na morebitna nadaljnja zviševanja prispevnih stopenj...

Izvršna direktorica Doris Pfeiffer opozarja na dvig prispevkov za zdravstveno zavarovanje in poziva k finančni reformi, ki bi rešila težave.

Predsednica krovnega združenja obveznih zdravstvenih zavarovalnic Doris Pfeiffer po poročanju www.rnd.de kritično ocenjuje izjave zdravstvenega ministra Lauterbacha glede razvoja prispevkov za zdravstveno zavarovanje v letu 2024. Dodatni prispevek se bo po njenem mnenju povečal le za desetinko odstotne točke, kar pa je le računska spremenljivka. V začetku leta naj bi se namreč povprečna prispevna stopnja dvignila na okoli 16,3 odstotka, kar za zavarovance in delodajalce pomeni dodatno obremenitev okoli 8 evrov na mesec.

Poleg tega trdi, da so se izdatki za zdravstvo nenavadno povečali, zlasti bolnišnični stroški. Opozarja tudi na morebitna nadaljnja zvišanja prispevnih stopenj v letu 2025, če ne bodo sprejeti protiukrepi, in kritizira ministrico za zdravje, da doslej ni podala predlogov finančne reforme.

Po mojih izračunih bi lahko pričakovani dvigi prispevnih stopenj zaradi povečanih izdatkov dolgoročno povzročili večjo obremenitev zavarovancev in delodajalcev. To bi lahko omejilo sposobnost prebivalstva za varčevanje in investiranje, kar bi lahko vplivalo na potrošnjo in gospodarstvo.

Pfeiffer je kritičen tudi do pozivov po več davčnega denarja za financiranje zdravstvenega sistema in poudarja nujnost reform zdravstvenega sistema glede na demografske spremembe. Omenila je, da Nemčija zaposluje nadpovprečno veliko negovalnega osebja v primerjavi z drugimi industrijsko razvitimi državami, kar kaže na učinkovitejšo porabo virov.

Pfeiffer tudi izraža zaskrbljenost zaradi aktualnih sporov glede minimalnih količin za oskrbo predvsem majhnih nedonošenčkov in poziva k smiselni razdelitvi finančnih sredstev med potrebne bolnišnice, da bi zagotovili oskrbo prebivalstva.

Na splošno je Pfeiffer skeptičen do trenutnega finančnega stanja v zdravstvenem sistemu in opozarja na možne negativne učinke na prebivalstvo, finančni sektor in trg, če ne bodo sprejeti ustrezni reformni koraki.

Preberite izvorni članek na www.rnd.de

K članku