Znanost v nevarnosti: Berlinske univerze se upirajo rezom!

Znanost v nevarnosti: Berlinske univerze se upirajo rezom!

V Berlinu se oblikuje odpor proti načrtovanim rezom v znanstvenem sektorju. Več kot 2000 članov univerze, ki so napisali odprto pismo javnosti, opozarja na možne posledice rezov v znanosti, poučevanju in akademskem usposabljanju v mestu. Pismo izraža jasno zaskrbljenost glede prihodnje sposobnosti preživetja berlinskih univerz, ki veljajo za ključne akterje v gospodarskem razvoju regije, in bo predstavljeno na shodu pred senatnim oddelkom za znanost v ponedeljek, 14. julija. Senatorka za znanost Ina Czyborra (SPD) bo prejela dokumente, ki med drugim opozarjajo na tveganje, da so ogrožena dragocena raziskovalna področja in študijski programi ter da bi lahko izgubili številna študijska mesta.

Številni podpisniki se strinjajo, da bi oslabitev univerz pomenila korak nazaj za celotno urbano družbo. V času številnih kriz, kot so podnebne spremembe in grožnje demokraciji, se postavlja vprašanje, kakšno vlogo lahko imajo univerze pri kritičnem razmišljanju in ustvarjanju znanja. Ti vidiki so še posebej pomembni, ker črno-rdeča vlada v Berlinu načrtuje prihranke v skupnem znesku 250 milijonov evrov v znanstvenem proračunu, medtem ko državni proračun za prihodnje leto načrtuje celo reze v višini treh milijard evrov.

Načrtovano zmanjšanje proračuna

Senatorka za znanost Czyborra je napovedala, da se želi ponovno pogajati o pogodbah z berlinskimi univerzami, da bi upoštevala prihajajoče reze. V odboru za znanost predstavniškega doma je pojasnila, da naj bi se donacije znanstvenim institucijam od leta 2024 povečale za pet odstotkov letno. Kljub temu ostaja vprašanje konkretne izvedbe glede na predvidene proračunske prihranke. Evropski poslanci že izražajo pomisleke; Poslanec CDU Adrian Grasse poudarja pomen "Berlinskega kvantnega zavezništva" za raziskave in opozarja na načrtovane reze za okoli šest milijonov evrov, do katerih bo prišlo kljub obstoječim pogodbam o zaposlitvi.

Finančna situacija ne vpliva le na raziskovalne pobude. Ogroženo je tudi usposabljanje študentov pedagoškega študija. Czyborra načrtuje pogovore z univerzami, da bi razjasnila potrebo po prihodnjih diplomantih poučevanja z 2000 na 2500 na leto. Politiki vseh vrst so izrazili zaskrbljenost glede vpliva rezov, Tobias Schulze iz levice pa je ukrep kritiziral kot "malomaren in neodgovoren", saj vpliva tudi na delovna mesta in raziskovalna področja. Poslanka Zelenih Marianne Burkert-Eulitz je prav tako pozvala k upoštevanju obstoječih pogodb, da bi zagotovili varnost načrtovanja znanstvenih ustanov.

Prihajajoči shod bo nedvomno predstavljal pomemben trenutek protesta proti rezom, saj bo v javnost prinesel zaskrbljene glasove univerzitetnega osebja. Ostaja vprašanje, kako se bo vlada v Berlinu odzvala na nenehne skrbi in ali se bo mogoče izogniti negativnim učinkom varčevanja.

Za dodatne informacije sledite povezavam: Daily Mirror, rbb24.