Trgovinska vojna v EU: Kateri sektorji prestajajo Trumpov vihar?

Trgovinska vojna v EU: Kateri sektorji prestajajo Trumpov vihar?

Evropske borze trenutno kažejo nervozo zaradi bližajočega se trgovinskega konflikta med EU in ZDA. To izhaja iz poročila avtorja Tržni preglednik ven. Ameriški predsednik Donald Trump je nedavno zagrozil s 50-odstotnimi dodatnimi carinami na uvoz iz EU, kar naj bi prvotno začelo veljati 1. junija. Ukrep pa je bil na zahtevo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen preložen do 9. julija.

Med ciljnimi sektorji, ki bi lahko trpeli zaradi tega grozečega povišanja tarif, izstopajo industrija, diskrecija potrošnikov, tehnologija ter bančništvo in zavarovalništvo. Te industrije so močno odvisne od svetovne trgovine in se soočajo z velikim pritiskom na svoje marže zaradi dodatnih carin. Posebej prizadeta so podjetja, kot so Siemens, Airbus, LVMH in Volkswagen, ki se že pritožujejo nad vse manjšo pripravljenostjo za potrošnjo in visoko stopnjo negotovosti.

Prožni sektorji

Nasprotno pa so se nekateri sektorji izkazali za odporne na gospodarske pretrese. Proizvajalci hrane in osnovnih izdelkov za široko potrošnjo, kot je Nestlé, ter tobačna industrija s podjetji, kot sta British American Tobacco in Imperial Brands, imajo koristi od stabilnih marž in ponavljajočih se prihodkov. Javna podjetja, kot sta Iberdrola in National Grid, ter nepremičninska industrija, ki jo predstavljajo podjetja, kot sta Vonovia in Castellum, prav tako kažejo nizko korelacijo s svetovno trgovino.

Poleg negotovosti trga bi lahko grozeči trgovinski konflikt pomembno vplival na različne industrije. Predvsem avtomobilska industrija se mora pripraviti na padce. Glasno Industrie.de Nemški proizvajalci, kot so BMW, Mercedes-Benz in Volkswagen, se v primeru carin soočajo z izvoznimi izgubami do 7,1 odstotka. Španski in francoski proizvajalci avtomobilov pričakujejo zmerne padce, in sicer za 2,4 oziroma 2,3 odstotka. Nasprotno pa Renault zaradi majhne prisotnosti v ZDA skoraj ni prizadet.

Vpliv na druge industrije

Tudi kemična industrija bi lahko zaradi prihodnjih carin močno trpela. Proizvajalci, kot je BASF, ki imajo pomembne proizvodne obrate v ZDA, se soočajo z izzivom izgube tržnega deleža, če carine na kemične izdelke dosežejo do 20 odstotkov. Ponovna uvedba carin na uvoz surovega jekla in aluminija bi lahko prav tako ponovno zanetila trgovinski konflikt z EU, saj je bil leta 2018 prizadet izvoz EU v vrednosti 6,4 milijarde evrov.

Glede na te znake so se evropski odločevalci že odzvali z dvojno strategijo. To vključuje tako diplomatska prizadevanja kot morebitne protiukrepe. To vključuje obsežna pogajanja o novih trgovinskih sporazumih z državami, kot sta Švica in Mehika, ter premislek o ciljnih povračilnih carinah na občutljive ameriške izdelke.

Da bi se soočila z izzivi bližajočega se trgovinskega konflikta, strokovnjaki svetujejo podjetjem, naj optimizirajo svoje strategije za zmanjšanje tveganja. To vključuje vzpostavitev specializiranih skupin, spremljanje razvoja politike in izvajanje podrobne analize dobavne verige. Z diverzifikacijo in pregledom obstoječih trgovinskih sporazumov bi lahko podjetja tudi zagotovila svojo konkurenčnost in ublažila morebitna tarifna bremena.