Finančnik opozarja: Vlagatelji prodajajo, zato morajo prodajati tudi nepremičninski skladi

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Po poročilu finanzmarktwelt.de je nepremičninska kriza sprožila učinek domin, ki vodi do prodajnega pritiska na institucionalne vlagatelje, saj vlagatelji zapuščajo nepremičninske sklade in prodajajo svoje deleže v skladih. Ta trend vzbuja zaskrbljenost glede vrednotenja poslovnih nepremičnin, zlasti v Evropi. Leta 2023 so zasebni vlagatelji iz evropskih nepremičninskih skladov umaknili več kot milijardo evrov na mesec, kar je povzročilo skupna neto sredstva v višini 180,7 milijarde evrov. To predstavlja več kot 10-odstotno zmanjšanje od decembra 2022. Nadaljnji odlivi so zmanjšali privlačnost nepremičnin kot razreda sredstev, zlasti na evropskem trgu poslovnih nepremičnin. Problem nelikvidnosti premoženja v odprtih nepremičninskih skladih je ...

Gemäß einem Bericht von finanzmarktwelt.de, Die Immobilien-Krise hat einen Domino-Effekt ausgelöst, der zu einem Verkaufsdruck auf institutionelle Investoren führt, da Anleger aus Immobilien-Fonds aussteigen und ihre Fonds-Anteile verkaufen. Dieser Trend sorgt für Bedenken hinsichtlich der Bewertung von Gewerbeimmobilien, insbesondere in Europa. Im Jahr 2023 zogen Privatanleger monatlich mehr als eine Milliarde Euro aus europäischen Immobilien-Fonds ab, was zu einem Gesamtnettovermögen von 180,7 Milliarden Euro führte. Dies entspricht einem Rückgang von über 10% seit Dezember 2022. Die anhaltenden Geldabflüsse haben die Anziehungskraft von Immobilien als Anlageklasse geschmälert, insbesondere im europäischen Gewerbeimmobilienmarkt. Das Problem der Illiquidität von Vermögenswerten in offenen Immobilien-Fonds wurde …
Po poročilu finanzmarktwelt.de je nepremičninska kriza sprožila učinek domin, ki vodi do prodajnega pritiska na institucionalne vlagatelje, saj vlagatelji zapuščajo nepremičninske sklade in prodajajo svoje deleže v skladih. Ta trend vzbuja zaskrbljenost glede vrednotenja poslovnih nepremičnin, zlasti v Evropi. Leta 2023 so zasebni vlagatelji iz evropskih nepremičninskih skladov umaknili več kot milijardo evrov na mesec, kar je povzročilo skupna neto sredstva v višini 180,7 milijarde evrov. To predstavlja več kot 10-odstotno zmanjšanje od decembra 2022. Nadaljnji odlivi so zmanjšali privlačnost nepremičnin kot razreda sredstev, zlasti na evropskem trgu poslovnih nepremičnin. Problem nelikvidnosti premoženja v odprtih nepremičninskih skladih je ...

Finančnik opozarja: Vlagatelji prodajajo, zato morajo prodajati tudi nepremičninski skladi

Glede na poročilo avtorja finanzmarktwelt.de,

Nepremičninska kriza je sprožila učinek domin, ki povzroča prodajni pritisk na institucionalne vlagatelje, saj vlagatelji zapuščajo nepremičninske sklade in prodajajo deleže svojih skladov. Ta trend vzbuja zaskrbljenost glede vrednotenja poslovnih nepremičnin, zlasti v Evropi.

Leta 2023 so zasebni vlagatelji iz evropskih nepremičninskih skladov umaknili več kot milijardo evrov na mesec, kar je povzročilo skupna neto sredstva v višini 180,7 milijarde evrov. To predstavlja več kot 10-odstotno zmanjšanje od decembra 2022. Nadaljnji odlivi so zmanjšali privlačnost nepremičnin kot razreda sredstev, zlasti na evropskem trgu poslovnih nepremičnin.

Težava nelikvidnosti sredstev v odprtih premoženjskih skladih je postala še posebej očitna, ko so skladi Združenega kraljestva po glasovanju o Brexitu prekinili trgovanje in morali prodati sredstva, da bi izpolnili zahteve za odkup. Ta težava se je ponovno pojavila med pandemijo koronavirusa, kar je povzročilo zaprtje nekaterih skladov.

Kljub temu obstaja upanje za izboljšanje obetov za poslovne nepremičnine, zlasti če ECB po pričakovanjih zniža obrestne mere in se pripoved o mehkem pristanku gospodarstva izkaže za resnično. Kljub temu so odlivi v zadnjih treh mesecih leta 2023 po Evropi presegli milijardo evrov na mesec.

V Nemčiji so stanovanjske nepremičnine leta 2023 zabeležile precejšnje izgube vrednosti: etažna lastnina je izgubila 8,9 odstotka vrednosti, enodružinske hiše 11,3 odstotka, večstanovanjske hiše pa celo 20,1 odstotka.

Trenutna kriza na nepremičninskem trgu bi torej lahko imela daljnosežne posledice za institucionalne vlagatelje, naložbene odločitve in finančno stabilnost.

Kako se bodo razmere razvijale in ali bo napovedano znižanje obrestnih mer ECB prineslo pozitivne impulze na trg, bomo še videli.

Preberite izvorni članek na finanzmarktwelt.de

K članku