Kriza najemnin v Nemčiji: Kam so izginila poceni stanovanja?

Kriza najemnin v Nemčiji: Kam so izginila poceni stanovanja?

Stanovanjska kriza v Nemčiji se še zaostruje. Po trenutnih informacijah nepremičninski portali kažejo previsoke cene najemnin, predvsem v mestih, kot so München, Berlin in Frankfurt. Stanovanja za manj kot 15 evrov na kvadratni meter skoraj ni mogoče najti. Povpraševanje je ogromno in mnoga stanovanjska združenja lokalnih oblasti se spopadajo z dolgimi čakalnimi vrstami, medtem ko se obupani lovci na hiše borijo za vse razpoložljive prostore. To nima samo individualnih posledic, temveč tudi ekonomske, saj se kvalificirani delavci in tuji delavci izogibajo selitvam, kar še dodatno zaostruje situacijo.

Kriza stanovanjskega trga traja že približno desetletje, hitrih rešitev pa ni na vidiku. Zakon »Bauturbo«, ki ga je sprožila ministrica za gradbeništvo Verena Hubertz (SPD), naj bi pospešil gradnjo stanovanj, vendar učinek ostaja negotov. Ob tem se pogosto zanemarja omejitev najemnin, kar pomeni, da so najemnine v novih pogodbah pogosto krepko nad dovoljenimi 10 odstotki nad lokalno primerjalno najemnino. Trenutni podatki kažejo, da je povprečna osnovna najemnina v 14 največjih nemških mestih leta 2022 znašala 8,65 evra na kvadratni meter, medtem ko se je mediana zahtevane najemnine za nove pogodbe povzpela na 13,43 evra na kvadratni meter.

Zaostritev zgornje meje najemnin

Ministrica za pravosodje dr. Stefanie Hubig (SPD) namerava zaostriti zgornjo mejo najemnin do konca leta 2029. Ti pravni predpisi, ki so v veljavi od uvedbe leta 2015, naj bi upočasnili rast stanovanjskih najemnin v metropolitanskih območjih. Pri ponovnem najemu je lahko najemnina največ 10 odstotkov višja od lokalne primerjalne najemnine. Težava pri nadzoru nad najemnino pa je, da je najemnina pred najemom, ki je že tako ali tako višja od dovoljenega, ključnega pomena, zato mnoge novogradnje tega sklopa pravil nimajo prav. BMJV poroča o podaljšanju zgornje meje najemnine, kar velja za prvi korak pri prilagajanju najemne zakonodaje v interesu zaščite najemnikov.

Osrednji vidik razprave o reformah nadzora najemnin je morebitno odvračanje zasebnih vlagateljev s strožjimi predpisi. Medtem ko javna stanovanjska podjetja sama ne morejo zadovoljiti povpraševanja, bi lahko osredotočenost na zaščito najemnikov s poceni starimi pogodbami dolgoročno poslabšala stanovanjsko krizo. Vse večji je tudi razkorak med cenejšimi starimi pogodbami in dražjimi novimi pogodbami, zaradi česar je selitev za marsikaterega najemnika nezanimiva. Tudi ko se življenjske razmere spremenijo, se marsikdo ne odpove poceni stanovanjem.

Pogled v prihodnost

Nemčija si je zadala cilj, da se izogne ​​ekstremnim pogojem najema, kot so tisti v mestih, kot sta London in Pariz. A pot do tja je še dolga. Medtem ko potekajo razprave o končnih predlogih za deregulacijo, se poudarja, da bi morale te ukrepe spremljati novogradbene ofenzive. Med drugim so to subvencije za socialna stanovanja in višji davki na nepozidana zemljišča z namenom ustreznega nadzora nad tržnimi mehanizmi. Vendar pa je zaradi negotovosti glede tržnih razmer in sedanje krize težko zagotoviti jasno napoved. FAZ obvešča, da se bo stanovanjska kriza nadaljevala tudi v bližnji prihodnosti, kar je za marsikoga zaskrbljujoča realnost.