Suche
Mein Konto
Pomanjkanju stanovanj v Nemčiji ni videti konca. Razmere se zaostrujejo, zlasti v metropolitanskih območjih. V Berlinu je na primer vsako leto zgrajenih okoli 13.000 novih stanovanj – s prilivom 65.000 ljudi na leto. A za večino ljudi so najem ali celo nakup stanovanja le sanje, za katere po številnih neuspešnih iskanjih stanovanja ne verjamejo več, da se bodo uresničile. Poleg pomanjkanja ponudbe igrajo pomembno vlogo tudi povišane cene in predvsem visoke obrestne mere: za marsikatero stanovanjsko zadrugo naložba v stanovanjsko gradnjo bodisi ni več v proračunskem načrtu bodisi bi bilo treba najemnine povišati do te mere, da to za normalno gospodinjstvo ni več izvedljivo. Težave, kot so revščina v starosti, težave mladih družin ali oviranje priseljevanja kvalificiranih delavcev, so konkretne posledice.
Razmere na podeželju so drugačne kot v Berlinu ali drugih velikih mestih. Pri nas najemodajalci poročajo, da ne najdejo najemnikov za najboljša stanovanja - na primer na območju Bavarske -, čeprav je v nasprotju z Berlinom infrastruktura, na primer na področju vrtcev, odlična.
Tim-Oliver Müller, generalni direktor Glavnega združenja nemške gradbene industrije, je za Berliner Zeitung povedal: "Pri trenutnih cenah nepremičnin in obrestnih merah za gradnjo bi moral nekdo, ki želi kupiti 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje v velikem mestu, zaslužiti med 8000 in 10.000 evri neto na mesec. Tega si nihče ne more privoščiti."
Številke so zaskrbljujoče: v stanovanjski gradnji so naročila že avgusta 2022 realno upadla za 23,8 odstotka, avgusta letos pa spet za 6,5 odstotka, kažejo podatki, ki jih je v sredo objavil Zvezni statistični urad za gradbeno industrijo. V gradbeništvu je bila v prvih osmih mesecih letos realno za 4,0 odstotka manjša prodaja kot v enakem obdobju lani, v stanovanjski gradnji pa celo za 10,8 odstotka. Izboljšanja ni na vidiku. Tim-Oliver Müller: "Razmere na stanovanjskem trgu se močno zaostrujejo. Ker je treba gradbene projekte odobriti, preden prejmejo naročila, in število soglasij pada že mesece. Prihodnje leto bo torej politični cilj 400.000 novih stanovanj daleč zgrešen, zgrajenih pa naj ne bi bilo niti 200.000 stanovanj."
Müller kritizira neukrepanje zvezne vlade in ji očita, da si postavlja napačne prioritete: "Ne razumem, kako lahko država porabi denar za toliko stvari, grozi pa z neuspehom pri vprašanju, ki lahko vodi v resno socialno krizo - ko ni več mogoče zagotoviti osnovne pravice do stanovanja." Očitno zadnji krizni pogovori niso prinesli ničesar: "Štiri tedne po gradbenem vrhu z zvezno vlado še nismo prejeli konkretnega signala, kako naj se stvari nadaljujejo. Tega ne razumem," je dejal vodja združenja Müller.
Industrija ima jasne ideje o tem, kako bi lahko v prihodnjem letu dosegli določeno olajšanje izrednih razmer. Müller: "Potrebujemo program znižanja obresti s strani KfW za stavbe s standardom EH55, da bi se lahko lotili vseh že odobrenih projektov, ki so danes že na policah." Prvi mož združenja je prepričan: »Če bi obstajala posojila z dvoodstotnimi obrestmi za stanovanjske projekte, bi lahko v prihodnjem letu zgradili več deset tisoč stanovanj in namesto 20 evrov na kvadratni meter najemnine znašale 10 ali 12 evrov.«
Müller vidi nujno politično akcijo, saj bi se sicer podjetja zaradi ekonomske neperspektivnosti odvrnila od stanovanjske gradnje: "Gradbeništvu ne gre slabo, gre pa stanovanjski gradnji. Če se stanovanja ne gradijo, gredo gradbena podjetja in obrtniki na druga področja, kot je obnova ali infrastruktura. Dela je dovolj."
Zvezni statistični urad je objavil precejšnje povečanje naročil za celotno gradbeništvo: avgusta so bila prejeta naročila za 10,8 odstotka višja od ravni prejšnjega meseca, v primerjavi z letom prej pa celo za 17,5 odstotka realna rast. Tim-Oliver Müller pojasnjuje, da je treba trenutne gospodarske kazalce za gradbeno industrijo gledati v kontekstu: "Ta pozitiven razvoj vhodnih naročil je dober, vendar ga je mogoče pripisati le več velikim projektom v gradnji železnic. To je pozitivno za železniška gradbena podjetja, vendar ne more in ne sme skriti dejstva, da vhodna naročila v stanovanjski gradnji še vedno upadajo."
Porast v glavni gradbeni panogi je po eni strani posledica realne podvojitve naročil v nizkih gradnjah – kamor sodi predvsem železnica –, po drugi strani pa učinka statistične baze, saj so vhodna naročila v istem mesecu prejšnjega leta (avgust 2022) upadla za 15,6 odstotka. "Padci se zmanjšujejo le zaradi statističnih učinkov, ne pa zato, ker je bilo pri stanovanjski gradnji doseženo dno ali ker je bilo dovolj ukrepov politike, da se stvari končno obrnejo," razmere v izjavi združenja povzema Müller. »Za celotno gradbeno industrijo je še vedno dejanski upad naročil za 7,6 odstotka v prvih osmih mesecih – kljub dobremu razvoju nizke gradnje,« pravi Müller. "Zato ni presenetljivo, da je prodaja v avgustu le pokazala pravo stagnacijo na že tako slabi številki prejšnjega leta."
Da prodaja v gradbeništvu ni bila še slabša, so tudi statistični učinki; navsezadnje so od aprila 2022 poročali o realnem padcu prodaje.