Prihodnost življenja: Kako bomo živeli do leta 2050!

Prihodnost življenja: Kako bomo živeli do leta 2050!

Stanovanjski trg se sooča z velikimi spremembami, na katere vplivajo demografske spremembe, pomanjkanje stanovanj in nove tehnologije. Glasno nau.ch futurolog Georges T. Roos komentira prihodnji stanovanjski razvoj v Švici. Posebej bode v oči napoved, da se bo število individualnih gospodinjstev do leta 2050 povečalo.

To povečanje majhnih gospodinjstev je posledica staranja družbe in vse večje individualizacije. Švicarsko prebivalstvo narašča, zlasti v starostni skupini nad 65 let. Otroci zapustijo starševski dom, starši pa še naprej živijo v eno- in dvočlanskih gospodinjstvih.

Nove oblike življenja in izzivi

Individualizacija pomeni, da postajajo vse pomembnejše nove oblike življenja, kot je koncept »skupnega ločenega življenja«. Glede na naraščajoče cene in omejeno ponudbo stanovanj bi lahko souporaba stanovanj služila kot možna rešitev stanovanjskega pomanjkanja.

Drugi vidik, ki bo postajal vedno bolj pomemben, je tako imenovano pametno življenje. Ima ključno vlogo pri izboljšanju energetske učinkovitosti. Inteligentni asistenčni sistemi in domači roboti postajajo nujno potrebni, predvsem za starejše ljudi in invalide, da bi jim omogočili neodvisno življenje.

Mesta v tranziciji

Gradbeni sektor pomembno prispeva k emisijam CO2. To zahteva upoštevanje mikroklime pri urbanističnem načrtovanju. V tem ozadju obstaja nujna potreba po zelenih fasadah, nezatesnjenih tleh in zračnih hodnikih.

Nove zgradbe bi morale v idealnem primeru delovati kot »elektrarne«, ki zadovoljujejo lastne potrebe po električni energiji. Kljub temu je jasno, da pomanjkanje stanovanj ni povsod enako izrazito, pri čemer igrajo ključno vlogo povezave za dnevne migrante.

Pričakovati je, da trend urbanega eksodusa ni univerzalen. Toda glede na visoke cene in pomanjkanje ponudbe bi se vse več ljudi lahko preselilo na bolj podeželska območja. Majhni centri bodo verjetno v prihodnosti rasli.

Klasični bivalni modeli pod pritiskom

Tradicionalni bivalni model enodružinske hiše z vrtom ostaja za mnoge nedosegljive sanje. Zaradi visokih stroškov in nenehnega širjenja poselitvenih območij se ta oblika bivanja vse bolj zdi nepraktična. Te trende podpirajo tudi nadaljnje študije, kot so tiste v delovnem dokumentu Tehnična univerza v Darmstadtu are hold, underpined.

Na splošno se soočamo s fazo transformacije v bivalnem sektorju, za katero so značilne družbene, ekološke in tehnološke spremembe. Ta razvoj nas vabi, da ponovno razmislimo o perspektivah življenja v prihodnosti.