Bavarske občine potrebujejo denar: dolgovi hitro rastejo do rekordov!

Bavarske občine potrebujejo denar: dolgovi hitro rastejo do rekordov!

Finančni položaj bavarskih občin se je v zadnjem letu močno poslabšal. Izdatki mest, okrožij in občin na Bavarskem so se povečali za 9,2 odstotka, prihodki pa le za 5 odstotkov. Zaradi tega občinski proračuni končajo v minusu, kar pomeni 396 evrov primanjkljaja na prebivalca. Za primerjavo, državno povprečje je 321 evrov na prebivalca, kar ponazarja težko situacijo na Bavarskem. Na splošno občinski finančni primanjkljaj v Nemčiji znaša 24,8 milijarde evrov, kar je največja izguba od ponovne združitve sueddeutsche.de poročali.

Pomemben vidik teh gibanj je, da je 90 do 95 odstotkov občinske porabe vezanih na obvezne naloge. Posledica so neustrezna vlaganja v pomembne infrastrukturne projekte, kot so šole, ceste in knjižnice. Povečanje dolga na Bavarskem je v primerjavi s preostalo Nemčijo nadpovprečno. Medtem ko so se dolgovi občinskih vrednostnih papirjev in posojila za investicije po vsej državi povečali za 10 odstotkov na 1.780 evrov na prebivalca, so se na Bavarskem povečali za 14 odstotkov, tako da so skupni dolgovi znašali 1.564 evrov na prebivalca. Vendar pa raven dolga na Bavarskem ostaja nižja od državnega povprečja br.de opombe.

Investicijski zaostanki in pomanjkljivosti v infrastrukturi

Neustrezna vlaganja so povzročila dramatično prenovo in investicijske zaostanke. Ocenjeni državni zaostanki znašajo okoli 215,7 milijarde evrov. Na Bavarskem so še posebej prizadete šolske zgradbe: na tem območju je 31 odstotkov celotnega investicijskega zaostanka, to je okoli 67,8 milijarde evrov. Poleg tega 56 odstotkov občin poroča o večjih ali resnih okvarah šolskih stavb. Prizadeta so tudi druga področja, kot so potrebe po naložbah v ceste (okoli 53,4 milijarde evrov), zaščito pred požari in nesrečami (19,9 milijarde evrov), upravne zgradbe (19,5 milijarde evrov) ter športne dvorane in bazene (15,6 milijarde evrov).

Stanje se poslabšuje, saj je vse več občin, ki ne morejo več zagotoviti vzdrževanja svoje infrastrukture. Delež občin, ki poročajo o težavah s šolskimi objekti, se je povečal z 11 na 17 odstotkov. Povečanje s 26 na 32 odstotkov je bilo zabeleženo pri cestah in prometni infrastrukturi. Banka KfW v tem kontekstu izraža pomisleke, ali bo posebni »infrastrukturni« sklad zvezne vlade zadostoval za odločilno pomoč občinam. Predsednik nemškega združenja mest se zato zavzema za hitro in enostavno dostopnost sredstev, ki jih je treba razdeliti občinam ciljno in nebirokratsko.