Zvezni proračun 2025: pospeševanje naložb ali bližajoča se ozka grla?

Zvezni proračun 2025: pospeševanje naložb ali bližajoča se ozka grla?

Zvezna vlada je danes predstavila zvezni proračun za leto 2025, ki predvideva znatno povečanje investicij. Finančni minister Lars Klingbeil je pojasnil, da je to potrebno za povečanje potencialne rasti gospodarstva, ki je v zadnjih letih kazalo vztrajno šibkost. Po analizi dr. Floriana Schuster-Johnsona in Philippe Sigl-Glöckner za tekoče leto načrtujeta obseg naložb v višini 116 milijard evrov in izdatke za obrambo v višini 62 milijard evrov. To je del celovitega fiskalnega svežnja, ki omogoča večjo porabo za obrambo, infrastrukturo in zaščito podnebja. Ti ukrepi so nujno potrebni, saj naj bi se od leta 2027 zmanjšala poraba na področjih, ki niso zajeta s posebnimi pravili, kar narekuje fiskalni okvir. Proračun za leto 2025 torej kaže jasno usmeritev k večjim naložbam, čeprav načrtovanje do leta 2029 predvideva tudi vrzeli, ki bodo leta 2027 znašale 22 milijard evrov, leta 2028 56 milijard evrov in leta 2029 66 milijard evrov.

Zvezna vlada je tudi poudarila, da bi lahko odhodki za obresti padli za okoli 5 milijard evrov od leta 2025. Kljub temu je pričakovati povečanje odhodkov za obresti zaradi povečanega zveznega dolga. Manevrska masa v gospodinjstvu se trenutno giblje okoli 24 odstotkov, z možnostjo padca na manj kot 5 odstotkov do leta 2035. Hkrati se napoveduje vse večja potreba po socialnih transferjih, kot je subvencioniranje cene električne energije.

Potreba po reformah in strategijah

Glede na prednostni načrt porabe je analiza poudarila potrebo po temeljiti proračunski reformi. Ta reforma bi morala biti usmerjena v gospodarsko rast, da bi zmanjšali potrebo po subvencijah in pokrili stroške obresti. Eden od predlogov poziva k ustanovitvi »Komisije za rast in vzdržne javne finance«, v katero bi bila vključena ključna ministrstva, kot so ministrstvo za finance, ministrstvo za delo in ministrstvo za gospodarstvo.

Za krepitev struktur nemškega gospodarstva so potrebne celovite strukturne reforme. Ti med drugim vključujejo krajše postopke odobritve in dostop do bolj kvalificiranih delavcev. Znižanje cen energije skupaj z zmanjšanjem birokracije bi lahko prispevalo tudi h krepitvi Nemčije kot poslovne lokacije. Takojšnji investicijski program s ciljno usmerjenimi investicijskimi spodbudami je namenjen podpori modernizacije države. Načrtovani ukrepi vključujejo 30-odstotni dvig amortizacije za investicije v opremo in postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za en odstotek letno, od leta 2028 do 10 odstotkov.

Vlada želi zmanjšati skupno davčno obremenitev za podjetja na nekaj manj kot 25 odstotkov od leta 2032, kar naj bi povečalo načrtovanje in varnost naložb za podjetja. To je še posebej pomembno za zagotavljanje varnosti dobro plačanih delovnih mest v Nemčiji.