Zvezne dežele si prizadevajo za investicijski zagon: 500 milijard evrov posebnih skladov!

Zvezne dežele si prizadevajo za investicijski zagon: 500 milijard evrov posebnih skladov!

V Nemčiji je bila sprejeta sprememba temeljnega zakona, ki vzpostavlja poseben sklad v vrednosti 500 milijard evrov za spodbujanje infrastrukture in zaščito podnebja. Od tega je 100 milijard evrov namenjenih zveznim državam za pomembne investicije. Nujnost teh ukrepov poudarja več zveznih dežel, zlasti pod vodstvom predsednika vlade Hessna Borisa Rheina (CDU) in predsednika vlade Saške Michaela Kretschmerja (CDU). Rhein poziva k hitri implementaciji predpisov, da bi sestavili "paket pospeševanja načrtovanja". Kretschmer poudarja pomen nebirokratskega izvajanja, saj naj bi se naložbe stekale v ceste, železnice, energetsko infrastrukturo, digitalizacijo in zaščito podnebja.

Zvezni finančni minister Lars Klingbeil (SPD) namerava 25. junija vladi predložiti zvezni proračun za leto 2025 in zakon o ustanovitvi posebnega sklada. Vsa ministrstva morajo do prihodnjega ponedeljka posredovati predloge varčevanja v proračunu. Predsednica vlade Posarja Anke Rehlinger (SPD) podpira Klingbeilove načrte in poudarja, da naložbe ne smejo uhajati stran, temveč je treba zagotoviti gospodarsko spodbudo. Poleg tega je pomembno zaščititi lokalne in državne proračune pred novimi obremenitvami, še posebej po zadnji davčni oceni, ki je povečala finančne skrbi med državami in občinami.

Reforma infrastrukturne politike

Cilj koalicijske pogodbe med CDU/CSU in SPD je celovit nov začetek nemške infrastrukturne politike. Cilj je zmanjševanje investicijskih zaostankov s svežnjem ukrepov, ki naj bi ustvarili podlago za hitrejšo izvedbo infrastrukturnih projektov. Prek Sklada za podnebje in transformacijo (KTF) bo na voljo dodatnih 100 milijard evrov.

Ključne reforme vključujejo revizijo zakonodaje o načrtovanju, odobritvi in ​​javnem naročanju, da bi lahko projekte izvajali hitreje in učinkoviteje. Cilj je imeti enotno, prožno procesno pravo, ki deluje z jasnimi pristojnostmi in skrajšanimi postopki. Namen procesnega zakona "eden za mnoge" je narediti formalizirane postopke bolj prožne, hkrati pa odpraviti dvojno testiranje in okoljsko testiranje, ki se izvede samo enkrat.

Strategije za pospešitev projektov

Reforme določajo, da za nadomestne nove stavbe v prihodnosti ne bodo potrebne zahteve za odobritev načrta in da bo odobritev načrta razglašena za normo. Poleg tega je omogočen zgodnji začetek ukrepov za pomembnejše projekte. Za lažje določanje in mreženje izravnalnih in nadomestnih ukrepov bo uveden Zakon o zahtevah naravnih območij. Digitalizacija procesov načrtovanja in odobritve je prav tako ključna skrb za povečanje učinkovitosti.

Druga pomembna točka je reforma zakona o javnih naročilih. S tem je odpravljen suspenzivni učinek pritožb zoper odločitve javnonaročniških zbornic. S tem naj bi pospešili izvedbo infrastrukturnih projektov ter zagotovili jasne odgovornosti in učinkovito vodenje projektov s strani javnih nosilcev. Zakon KPMG poudarja, da je ključnega pomena, da so občine sposobne zgraditi strokovno znanje in zmanjšati administrativne ovire. Uspešno izvajanje teh celovitih ukrepov zahteva tesno sodelovanje med zveznimi, državnimi in lokalnimi oblastmi.