Bundestag odobril 500 milijard evrov za varstvo podnebja in infrastrukturo!

Bundestag odobril 500 milijard evrov za varstvo podnebja in infrastrukturo!

Bundestag se je spomladi 2025 odločil za ustanovitev novega posebnega sklada za infrastrukturo in podnebno nevtralnost. Zvezna vlada se tako odziva na obstoječe naložbene zaostanke in potrebo po posodobitvi infrastrukture za prihodnost. Podlaga za to je bila razširitev temeljnega zakona na člen 143h, ki ureja ustavne okoliščine za takšen projekt, poroča WWF. Cilj posebnega sklada je jasno opredeljen: v naslednjih dvanajstih letih naj bi vložili skupno 500 milijard evrov.

Ta znesek je razdeljen posebej: 100 milijard evrov je na voljo državam in občinam, nadaljnjih 100 milijard gre v Sklad za podnebje in transformacijo (KTF), medtem ko je preostalih 300 milijard evrov načrtovanih za dodatne zvezne programe in ukrepe. Tu ni poudarek le na doseganju podnebnih ciljev, temveč tudi na spodbujanju inovacij in krepitvi gospodarske moči.

Varovanje podnebja in naravnih temeljev življenja

Osrednji vidik posebnega sklada je obravnava varstva podnebja. Člen 20a temeljnega zakona ščiti naravne temelje življenja, vključno s podnebjem, kar zavezuje zvezno vlado, da da prednost ustreznim ukrepom. To je poudarilo tudi zvezno ustavno sodišče, ki je poudarilo nujnost zmanjšanja CO2. V skladu s tem so v Zakonu o varstvu podnebja (KSV) opredeljene emisijske poti z zahtevo po predložitvi programa varstva podnebja do 25. marca 2026.

Infrastruktura, ki bo podprta s temi sredstvi, mora biti podnebno naravnana in socialno pravična. Letna dodelitev 10 milijard evrov KTF do leta 2035 je eden od načrtovanih ukrepov za zmanjšanje strukturnih primanjkljajev in spodbujanje trajnostnih naložb. Jasna omejitev je, da naložbe ne smejo biti v nasprotju s podnebnimi cilji; to onemogoča pridobivanje zastarelih fosilnih struktur.

Konkretni ukrepi in poraba virov

Poraba sredstev še ni dokončno določena, saj potekajo koalicijska pogajanja med CDU/CSU in SPD. Strokovnjaki pa menijo, da so potrebe po financiranju velike na različnih področjih, predvsem na področju prometne infrastrukture, zdravstva in izobraževanja. Za Deutsche Bahn je bilo iz posebnega sklada vpisanih 148 milijard evrov, pri čemer je skupna naložbena zahteva do leta 2034 ocenjena na 290 milijard evrov, poroča Taylor Wessing.

Temeljni del načrtovanih ukrepov je med drugim energetsko varčna prenova, spodbujanje železniškega omrežja ter širitev vodnih poti in celinskih pristanišč. Naložbe morajo biti »dodatne«, kar pomeni, da mora delež naložb v zveznem proračunu presegati 10 % vseh izdatkov brez posebnega sklada.

Zvezni svet je že potrdil dolžniški paket za ustanovitev posebnega sklada, ki pomeni tudi omejitev dolžniške zavore. Nekateri izdatki, kot so tisti za civilno in civilno zaščito ter obrambo, se v prihodnje ne bodo več šteli v dolžniško zavoro. To zveznim deželam ponuja možnost, da 100 milijard evrov porabijo za infrastrukturne projekte.

Za nadaljnje zasledovanje ambicioznih podnebnih ciljev je ključen učinkovit nadzor in vrednotenje porabe sredstev. WWF ocenjuje, da bodo letne naložbene potrebe do leta 2030 med 50 in 84 milijardami evrov, kar poudarja potrebo po vključitvi teh naložb v proces načrtovanja ne le na smiseln, ampak tudi pravno zavezujoč način.

Vlada je zato pripravila celovit načrt, kako premagati izzive časa in hkrati pomembno prispevati k varovanju podnebja. Še vedno je treba videti, kako bodo izgledale posebne podrobnosti izvajanja in kakšno smer bo zastavila prihodnja zvezna vlada.

WWF poroča o temeljnih vidikih posebnega sklada, medtem ko Taylor Wessing ponuja podrobne informacije o uporabi in finančnih pogojih.