Nemčija zaostala: EU poročilo razkriva izobraževalno krizo!

Nemčija zaostala: EU poročilo razkriva izobraževalno krizo!

Trenutno poročilo EU o naložbah v izobraževanje je vzbudilo pomisleke pri raziskovalki izobraževanja Nini Kolleck. Kolleck si prizadeva za nujno izobraževalno ofenzivo, potem ko je analiza pokazala, da Nemčija z 9,2 odstotka javne porabe zaostaja za povprečjem EU, ki znaša 9,6 odstotka. Poročilo še kaže, da Nemčija v izobraževanje vlaga le 4,5 odstotka svojega bruto domačega proizvoda, povprečna vrednost v Evropski uniji pa je 4,7 odstotka. Na lestvici 27 držav EU Nemčija zaseda šele 23. mesto.

Države, kot sta Estonija in Švedska, večino svojih izdatkov namenjajo izobraževanju, medtem ko sta Grčija in Italija na zadnjem mestu. Kolleck za stagnirajoči izobraževalni sektor krivi pomanjkanje političnega predvidevanja, saj politični voditelji pogosto razmišljajo le o kratkoročnih rešitvah. Izobraževanje pa po njenih besedah ​​zahteva dolgoročna vlaganja v izboljšanje tako kakovosti kot dostopnosti izobraževanja.

Strukturni izzivi v Nemčiji

Kolleck izpostavlja federalno strukturo nemškega izobraževalnega okolja kot pomemben problem. Po njihovem mnenju bi centralizacija oziroma dodelitev dodatnih pristojnosti zvezni vladi lahko prinesla pozitivno spremembo. Poudarja, da je v državah EU okoli 70 odstotkov sredstev za izobraževanje namenjenih šolam. Nemčija mora nujno izboljšati predšolsko izobraževanje in visokošolsko izobraževanje.

Druga kritična točka v analizi je, da gre več kot 50 odstotkov izdatkov za izobraževanje v Nemčiji za stroške osebja. Za primerjavo: Švedska ima najnižji delež stroškov za osebje, in sicer 43 odstotkov, a v izobraževanje vloži 14,5 odstotka vseh javnih izdatkov. Te naložbe so ključne, saj izobraževanje velja za gonilo konkurenčnosti in inovativnosti.

Študija OECD in poudarek na poklicnem usposabljanju

Poleg ugotovitev poročila EU OECD v letni študiji »Education at a Glance« predstavlja izčrpne podatke o izdatkih za javno in zasebno izobraževanje ter o poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Letos je bil poudarek te študije na poklicnem usposabljanju, ki velja za ključ do gospodarske rasti. 12. septembra 2023 je Nicola Brandt, vodja berlinskega centra OECD, predstavila nemško perspektivo študije.

Na digitalni tiskovni konferenci sta sodelovala tudi Jens Brandenburg, parlamentarni državni sekretar na Zveznem ministrstvu za izobraževanje in raziskave, in Torsten Kühne, predsednik Konference ministrov za izobraževanje in kulturne zadeve (KMK). Razprava o rezultatih je izpostavila potrebo po spodbujanju dostopa do poklicnega usposabljanja, da bi mlade bolje pripravili na zahteve trga dela.

Ti dve poročili ponazarjata nujno potrebo po ukrepanju v nemškem izobraževalnem sistemu. Kolleck in drugi strokovnjaki pozivajo k večjim dolgoročnim naložbam za trajnostno izboljšanje izobraževalne krajine in preprečevanje naraščajoče vrzeli v izobraževanju. Čeprav ima dostop do šolskega in univerzitetnega izobraževanja pomembno vlogo, se poklicno usposabljanje šteje za zelo pomembno pri zagotavljanju dolgoročnega gospodarskega razvoja Nemčije.

Celotni rezultati študije OECD so v OECD iLibrary na voljo. Izzivi v nemškem izobraževalnem sistemu zahtevajo takojšnjo pozornost in podporo za ustvarjanje močne in informirane družbe.

Za več informacij o poročilu EU o naložbah v izobraževanje preberite analizo na taz.de.