Digitalna suverenost: Odprta koda bi morala rešiti nemško upravo!

Digitalna suverenost: Odprta koda bi morala rešiti nemško upravo!

Digitalna suverenost postaja vse bolj pomembna v nemški digitalni politiki. To velja za osrednje načelo za zagotavljanje uspešnosti države in deluje kot lokacijski dejavnik za gospodarstvo. Ključni vidik je zmanjšanje odvisnosti od posameznih ponudnikov programske opreme, kar naj bi prispevalo k digitalni neodvisnosti. Koalicijska pogodba med CDU/CSU in SPD potrjuje osredotočenost digitalne politike na suverenost in inovativnost. Kljub številnim prizadevanjem je Nemčija le na 23. mestu od 27 držav članic EU v merilu eGovernment Benchmark 2024. Glasno informatik-aktuell.de Do 300 od 595 vladnih storitev, predvidenih v Zakonu o spletnem dostopu, je že na voljo digitalno v različnih zveznih državah.

Izzivi za digitalizacijo so kompleksni: segajo od težav federalizma do razdrobljene krajine IT do pravnih ovir in težav s financiranjem. V zvezi s tem se je bundestag odločil za poseben infrastrukturni sklad v vrednosti 500 milijard evrov, ki se lahko uporablja tudi za naloge digitalizacije. Priporočljivo je, da se te naložbe vlagajo v trajnostne digitalne projekte, ki prispevajo h krepitvi digitalne suverenosti.

Spodbujanje odprtokodne programske opreme

Posebej pomemben ukrep za krepitev digitalne suverenosti v Nemčiji je večja uporaba odprtokodne programske opreme. To ponuja več svobode in neodvisnosti v primerjavi z lastniškimi licencami ter omogoča preglednost in prilagodljivost. Priporočila za spodbujanje odprtokodnosti v upravi med drugim vključujejo dajanje prednosti odprtokodnosti v postopkih javnega naročanja in uvedbo obveznega deleža odprtokodnosti pri javnih naročilih. Ti predlogi vključujejo tudi možnost znižanja DDV za storitve, povezane z odprtokodnimi rešitvami, in ustanovitev Open Source Project Office za krepitev upravljanja na tem področju. Potreba po strokovnem znanju, politični volji in potrebnem pogumu za izvajanje digitalne politike je nesporna egovernment.de določa.

Za spodbujanje širjenja odprtokodne programske opreme v upravi je Open Source Business Alliance (OSB Alliance) oblikovala 38 zahtev za politike. Cilj je vzpostavitev odprtokodne programske opreme kot standarda v javni upravi. Te zahteve so razdeljene v pet kategorij:

• Open Source Software als Standard: Umstellung der Verwaltungs-IT auf Open Source bis zum Ende bestehender Verträge mit proprietären Anbietern, Verabschiedung einer Open-Source-Strategie auf Bundesebene sowie die Ernennung eines Open-Source-Beauftragten.
• Strategische Beschaffung: Digitale Souveränität als Vergabekriterium und 20% der Bundesausgaben für Software und Cloud-Services sollen bis 2025 für Open Source Software verwendet werden.
• Open-Source-Cloud-Lösungen: Entwicklung einer Open-Source-Cloud für Behörden und Festlegung von Mindestanforderungen für Cloud-Dienste.
• Zentrum für digitale Souveränität (ZenDiS): Stärkung des ZenDiS als Open Source Program Office.
• Evaluation und Metriken: Entwicklung von Messmethoden zur Evaluierung des Einsatzes von Open Source Software.

Peter Ganten, izvršni direktor OSB Alliance, je kritiziral nezadostno upoštevanje odprtokodnosti v zveznem proračunu za leto 2025 in poziva k ciljno usmerjenim naložbam v tehnologije odprte programske opreme.

Vidi tudi potrebo po temeljitem prehodu na odprtokodno programsko opremo in predlaga rok za njegovo izvedbo do leta 2035, da bi občinam in oblastem ponudili varnost načrtovanja. To ne bi samo dodatno okrepilo digitalne neodvisnosti Nemčije, temveč tudi spodbudilo gospodarstvo IT kot celoto.