Ogromni prilivi ETF za borze v januarju: kaj to pomeni za vlagatelje

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Po poročilu finanzmarktwelt.de vlagatelji vedno bolj vlagajo v sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF), kar je povzročilo velike prilive na borzo. Januarja je francoski sklad Amundi objavil statistiko, ki kaže, da je svetovni trg ETF dobro začel novo leto z močnimi prilivi v višini 75,3 milijarde evrov. Zlasti delniški skladi ETF so zabeležili prilive v višini 46,6 milijarde evrov, pri čemer so bili še posebej iskani ameriški delniški skladi in tehnološki skladi. Ameriški trg ETF je zabeležil prilive v višini 48,6 milijarde €, medtem ko se je evropski trg UCITS ETF povečal za skupno 20,2 milijarde €. Evropski delniški skladi UCITS so januarja zabeležili močan priliv, vendar so se vlagatelji preselili iz ETF v evropske...

Gemäß einem Bericht von finanzmarktwelt.de, Anleger investieren verstärkt in börsengehandelte Fonds (ETF), was zu enormen Zuflüssen in den Aktienmarkt geführt hat. Im Januar veröffentlichte die französische Fondsgesellschaft Amundi Statistiken, die zeigen, dass der globale ETF-Markt mit starken Zuflüssen in Höhe von 75,3 Milliarden Euro gut ins neue Jahr gestartet ist. Besonders Aktien-ETF verzeichneten Zuflüsse von 46,6 Milliarden Euro, wobei US-Aktienfonds und Technologie-Fonds besonders gefragt waren. Der US-amerikanische ETF-Markt verzeichnete Zuflüsse von 48,6 Milliarden Euro, während der europäische Markt für UCITS-ETFs insgesamt um 20,2 Milliarden Euro zulegte. Europäische UCITS-Aktien-Fonds verzeichneten starke Zuflüsse im Januar, jedoch zogen Anleger aus ETFs auf europäische …
Po poročilu finanzmarktwelt.de vlagatelji vedno bolj vlagajo v sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF), kar je povzročilo velike prilive na borzo. Januarja je francoski sklad Amundi objavil statistiko, ki kaže, da je svetovni trg ETF dobro začel novo leto z močnimi prilivi v višini 75,3 milijarde evrov. Zlasti delniški skladi ETF so zabeležili prilive v višini 46,6 milijarde evrov, pri čemer so bili še posebej iskani ameriški delniški skladi in tehnološki skladi. Ameriški trg ETF je zabeležil prilive v višini 48,6 milijarde €, medtem ko se je evropski trg UCITS ETF povečal za skupno 20,2 milijarde €. Evropski delniški skladi UCITS so januarja zabeležili močan priliv, vendar so se vlagatelji preselili iz ETF v evropske...

Ogromni prilivi ETF za borze v januarju: kaj to pomeni za vlagatelje

Glede na poročilo avtorja finanzmarktwelt.de,
Vlagatelji vse pogosteje vlagajo v sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF), kar je povzročilo velike prilive na borzo. Januarja je francoski sklad Amundi objavil statistiko, ki kaže, da je svetovni trg ETF dobro začel novo leto z močnimi prilivi v višini 75,3 milijarde evrov. Zlasti delniški skladi ETF so zabeležili prilive v višini 46,6 milijarde evrov, pri čemer so bili še posebej iskani ameriški delniški skladi in tehnološki skladi.

Ameriški trg ETF je zabeležil prilive v višini 48,6 milijarde €, medtem ko se je evropski trg UCITS ETF povečal za skupno 20,2 milijarde €. Evropski delniški skladi UCITS so januarja zabeležili močne prilive, vendar so vlagatelji iz skladov ETF na evropskih indeksih umaknili 700 milijonov evrov. Še naprej se krepi trend pozitivnega odnosa do ameriškega trga in negativnega odnosa do evropskih delnic.

ETF-ji na delniške indekse nastajajočih trgov so prav tako doživeli odlive, zlasti zaradi prodaje kitajskih skladov. Po drugi strani pa so se povečali prilivi v sklade IT sektorja, zdravstva in enakovrednih indeksov. Januarja so sredstva zbirali tudi evropski delniški skladi ESG ETF.

Na splošno razvoj prilivov ETF kaže, da vlagatelji še naprej pozorno spremljajo gospodarska gibanja in politiko obrestnih mer centralnih bank. Odraža tudi povečano povpraševanje po obrambnih strategijah, zlasti v zdravstvu.

Ti ogromni prilivi v sklade ETF bi lahko še naprej vodili do povečanega tržnega zagona, kar bi okrepilo trend pozitivnega razpoloženja do ameriškega trga in negativnega razpoloženja do evropskih delnic. Poleg tega bi lahko vplivale na gospodarski razvoj in obrestno politiko centralnih bank.

Preberite izvorni članek na finanzmarktwelt.de

K članku